Klementina Golija, znana slovenska slikarka srednje generacije, je že dve desetletji intenzivno prisotna na razstaviščih doma v Sloveniji in drugod po Evropi. Foto: www.soisses.at
Klementina Golija, znana slovenska slikarka srednje generacije, je že dve desetletji intenzivno prisotna na razstaviščih doma v Sloveniji in drugod po Evropi. Foto: www.soisses.at
Klementina Golija: iz cikla Geografija spomina, 2007
'Slikarska govorica Klementine Golija je opredeljena s skrajno intimno konotacijo: v oblikotvornem smislu je presegla veristično odslikovanje konkretnega predmetnega izziva in, nasprotno, s skrajno izčiščenimi formami izoblikovala subjektivno abstraktno izpoved. Le posamični liki ali detajli, ki pa so močno stilizirani v avtorsko določljive metafore, dovoljujejo asociacije na najbolj vsakdanji predmetni svet kot nikoli dokončno dorečeni ustvarjalni in izpovedni navdih.' (Nives Marvin) Foto: Obalne galerije Piran
Klementina Golija: Iz cikla Geografija spomina, 2008
Kompleksna slikovno-tehnična sredstva, ki jih uporablja Klementina Golija, ko na eni sliki povezuje linearno grafiko, kolaž, slikarstvo in fotografijo, kažejo, da tradicionalno umetnostno zgodovinsko razlikovanje zvrsti ne deluje več. Vprašanje, ali sta motiv in slikarstvo enakovredna, se zaradi slikarskega duktusa njenih slik komajda zastavlja. (Silvie Aigner) Foto: Obalne galerije Piran

Nagrado bodo lavreatki izročili ob 18.00 v Galeriji Hypo, kjer bodo obenem odprli tudi razstavo njenih del.

Z naslovno besedo cikla uvid želi umetnica gledalca spodbuditi k spoznavanju stvari v svojem bistvu, v njihovi elementarni obliki, ki ponujajo pogled v globinsko strukturo zavednega in nezavednega. Ta opredeljuje in determinira posameznikovo delo, vedenje in čutenje, v likovnih delih pa se, kot je pojasnila Golija, manifestira na zelo različne načine.

Risba preraste v kolaž
V slikarskem opusu poskuša umetnica "notranji pogled" oblikovati v različne likovne podobe, simbole in znake. Uporablja tehniko kolaža, pri čemer izbira raznovrstne papirje od izrezkov iz revij do strukturiranih papirjev. Za umetničina dela je značilna črna ekspresivna risba, ki je po njenih besedah "okostnica delu". Risbe s tušem so namreč začetni del umetničinega ustvarjalnega procesa. Risbe na prosojnem papirju pozneje lepi na platno, jih poslikava in preslikava, da postanejo dominanten element v sliki, ki oblikuje različne simbole in znake.

Slikarko je za nagrado predlagal umetniški svet Društva likovnih umetnikov Kranj, in sicer za njen obsežni opus, nastal v zadnjih treh letih, ter za kontinuirano likovno raziskovanje, ki ga opredeljuje prepoznaven in samosvoj likovni slog. Med umetničinimi razstavami v zadnjem obdobju so posebej izpostavili prav slikarski cikel Uvid - ok(n)o v dušo.

Nagrajenko bo drevi predstavil muzejski svetovalec in kustos Sarival Sosič, ki je v obrazložitvi med drugim zapisal, da Golija sodi med prepoznavne likovne umetnice v slovenskem kulturnem prostoru. Njen likovni jezik je jasno izoblikovan in sledi premišljeni obravnavi slikarskega polja, odnosov med barvami in svetlobo ter kolažnemu plastenju različnih elementov.

Slikarske sinteze občutkov
Umetnica skozi cikle in serije slik krepi zanjo značilno enovitost podobe, ujeto v zaporedje pogledov. Posamezna slika je enkraten pogled v globino, daljavo, svetlobno jedro ali na izpostavljen likovni element, ki ga poudarja ali v središču slike ali na njenih robovih. Slike postajajo sinteze občutkov, misli in likovnih elementov, kompozicijsko kompleksne celote, izpostavljene skozi stopnjevanje vizualno-čutnih nivojev intenzivnosti podob, je še zapisal Sosič.

Nagrada likovnikov za likovnike
Nagrado v ZDSLU-ju podeljujejo od leta 2005 za najboljše likovno delo, razstavo ali izvajano delo, prikazano v javnosti v preteklih treh letih. Namenjena je slovenskemu ustvarjalcu ali skupini, ki je včlanjen v ZDSLU ter deluje v slovenskem in mednarodnem prostoru. Kandidate predlagajo umetniški sveti področnih društev ali skupina najmanj desetih posameznikov, včlanjenih v zvezo.

Svet za podelitev nagrade ZDSLU-ja je Golijo izbral med petimi nominiranci, ki so bili poleg njega še Igor Banfi, Nataša Ribič Štefanec, Marjan Skumavc in Manja Vadla. Nagrado poleg zveze omogoča tudi Hypo Group Alpe Adria.

Izobrazba na umetniškem prepihu
Golija, ki se ukvarja s slikarstvom, oblikovanjem in grafiko, se je rodila leta 1966 na Jesenicah. Po Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo je diplomirala iz slikarstva na milanski Accademia di Belle Arti di Brera, pozneje na ljubljanski likovni akademiji končala še specialko za grafiko leta 1993, dve leti pozneje pa še slikarsko specialko. Študijsko se je izpopolnjevala še v Bostonu, New Yorku in Parizu.