Približno 850 let stara gotska katedrala, eden od pomembnih spomenikov gotske arhitekture na območju Île-de-France, je ena najbolj priljubljenih turističnih točk mesta. Leta 2019 so svet pretresli posnetki katedrale v ognjenih zubljih, ki so povzročili precejšnjo škodo. Dobrih pet let pozneje je obnova stavbe končana.

Sorodna novica V Parizu tristransko srečanje Macrona, Trumpa in Zelenskega

Uradna slovesnost se je začela ob 19.00, predtem sta na trg pred Notre-Dame prispela francoski predsednik Emmanuel Macron z ženo Brigitte Macron. Predsednik je nato sprejel svetovne voditelje in nagovoril zbrane, pariški nadškof Laurent Ulrich pa je s palico, izrezljano iz enega od strešnih nosilcev, ki so preživeli uničujoči požar pred petimi leti, ukazal katedrali, naj "odpre svoja vrata", preden se je v katedrali pridružil številnim svetovnim voditeljem, vključno z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom.

Pariški gasilci so ob ponovnem odprtju katedrale nocoj prejeli stoječe ovacije. Macron pa je v nagovoru izrazil "hvaležnost francoskega naroda" za obnovo Notre-Dame, kjer je bila v nedeljo ob 10.30 prva maša s 170 škofi in več kot 100 pariškimi duhovniki. Ob 18.30 bo sledilo drugo bogoslužje, ki bo odprto za javnost.

Zaradi slabe vremenske napovedi so veliki koncert z zvezdami pop- in klasične glasbe, med katerimi sta slavni pianist Lang Lang in francoski tenorist Benjamin Bernheim, v petek posneli pred katedralo, med sobotnim dogodkom pa so predvajali posnetek, so sporočili iz Elizejske palače in pariške škofije.

Delavcem je "uspelo nemogoče"
Obnova katedrale je stala približno 700 milijonov evrov. Macron je že dan po pogašenem požaru obljubil, da bo obnovljena v petih letih, kar so številni takrat označili za preveč ambiciozno napoved. Obnova je zares končana v napovedanem roku, jo je pa spremljalo polno izzivov in polemik.

Macron si je obnovljeno stavbo ogledal že prejšnji petek in takrat dejal, da je delavcem, ki so obnavljali katedralo, "uspelo nemogoče", "zaceliti nacionalno rano", ki jo je povzročil požar leta 2019, ki je uničil srednjeveško znamenitost.

Požar je stavbo zajel 15. aprila. Ob 18.20 med bogoslužjem se je sprožil prvi požarni alarm v katedrali. Verniki so sicer morali zapustiti cerkev, a so se lahko vrnili, saj še ni bilo videti požara. Ob 18.43 se je alarm znova sprožil, tedaj pa se je nad katedralo že dvigoval oblak dima. Cerkev so izpraznili, okoli 19.50 pa se je zrušil stolp. Vzrok požara sicer še danes ni ustrezno pojasnjen – za najverjetnejša povzročitelja sta obveljali bodisi slabo ugasnjena cigareta ali napaka na električnem omrežju.

Kljub učinkovitemu gašenju nastala velika škoda
Do naslednjega jutra je uspelo gasilcem ogenj pogasiti, konstrukcija je zdržala in spomenik je bil sicer rešen, škoda pa je bila kljub temu velika. Požar je uničil leseno ostrešje, dele obokanega stropa, zrušil se je tudi 93 metrov visok s svincem prekrit leseni stolp iz 19. stoletja. Na srečo ogenj ni poškodoval številnih umetnin in orgel z 8000 piščalmi, ki so nekaj škode utrpele le zaradi dima. Pred plameni jim je uspelo obvarovati tudi trnovo krono, najpomembnejšo relikvijo v katedrali. Streha in zvonik Notre-Dame sta bila prekrita s približno 400 tonami svinca. Ta strupena težka kovina se je v požaru utekočinila in izparela, del pa se je verjetno stekel v tla v soseščini.

Na dogodek so se takrat odzvali številni svetovni voditelji, med drugim nekdanji ameriški predsednik Barack Obama in takratna nemška kanclerka Angela Merkel ter ameriški predsednik Donald Trump in ruski predsednik Vladimir Putin.

Za obnovo so zbrali več kot 840 milijonov evrov, sredstva pa je prispevalo 350.000 donatorjev iz 150 držav. Eden največjih donatorjev je bil francoski milijarder in vodja luksuzne skupine LVMH Bernard Arnault, ki je obnovi namenil 200 milijonov evrov.

Obnova se je začela šele leta 2021, saj je bilo prej treba stavbo očistiti in zavarovati. Predtem se je v javnosti sprožila polemika, kakšna naj bo končna podoba prenovljene katedrale – nekaj sodobnega ali zvesta izvirniku. V razpravi med politiki in arhitekti je posredoval tudi Unesco z opozorilom, da je katedrala vpisana na seznam svetovne kulturne dediščine.

Obnavljali po srednjeveških metodah
Za obnovo strehe nad cerkveno ladjo so uporabili debla več kot 2000 hrastov (posekali so jih v približno 200 francoskih gozdovih), starih od 100 do 200 let, pri obdelavi lesa pa so se držali metod, kot so jih uporabljali v srednjem veku. Nove tramove so obdelovali s sekirami, tako kot v času prvih gradbenih mojstrov. V sklopu prenove so vgradili tudi edinstven sistem za zamegljevanje, ki v primeru požara sprosti na milijone mikrokapljic vode. Z obnovo je katedrala dobila tudi sodobno opremo – med drugim minimalistično oblikovana oltar in tabernakelj.

Z novim odprtjem ima katedrala tri nove zvonove, vključno s tistim, ki je bil v času letošnjih poletnih olimpijskih iger v Parizu na stadionu Stade de France. Na njem je napis Pariz 2024.

Pariško Notre-Dame so začeli graditi leta 1163 po vzoru bazilike v Saint Denisu, kjer so pokopani francoski kralji. Ta pomembni spomenik evropskega stavbarstva je nazadnje večjo škodo utrpel med francosko revolucijo konec 18. stoletja, medtem ko je obe svetovni vojni prestal večinoma nepoškodovan. Gre za enega bolj obiskanih prizorišč v Parizu, saj ga letno obišče več kot 10 milijonov obiskovalcev.