Po besedah direktorice Narodnega muzeja Slovenije Mateje Kos Zabel je vaja za muzej izredno pomembna, saj jim je v pomoč pri pripravi na reševanje kulturne dediščine v primeru požara. Pojasnila je, da so v muzeju imeli že pet internih vaj, kako ukrepati v primeru požara, današnja vaja pa je prva, v katero so bili vključeni tudi gasilci.

Za lažjo pripravljenost vseh
Gasilcem vaje evakuacije pomagajo, da objekt prepoznajo in se povežejo z odgovornimi v muzeju. Obenem pa z vajo tudi uporabniki objekta prejmejo povratne informacije, ki jim pomagajo, da so na požar bolje pripravljeni. Poleg tega gasilci na terenu dobijo tudi informacije, koliko časa traja reševanje muzejskih predmetov v praksi.

Vse je odvisno od tega, kdaj izbruhne požar
V vaji so gasilci simulirali požar v preddverju stavbe in prioritetno reševali šest muzejskih predmetov. V muzeju imajo sicer pripravljen scenarij za reševanje 18 predmetov, vse pa je odvisno od časa in obsega požara. "Če bi požar izbruhnil v dopoldanskem času, bi bilo v muzeju tudi veliko obiskovalcev, zato bi bili prioriteti evakuacija vseh ljudi in sočasno gašenje, ena ekipa pa bi verjetno lahko začela reševati pomembne dragocenosti," je pojasnil vodja intervencije Silvo Kuntarič.

Med najpomembnejšimi predmeti tudi neandertalčeva piščal
Načrt reševanja arheoloških predmetov v primeru požara je pripravil konservator-restavrator in vodja varnosti v Narodnem muzeju Slovenije Gorazd Lemajič, ki pojasnjuje, da v muzeju prednostno rešujejo predmete, ki so zelo pomembni za državo. Z arheologi in kustosi so izbrali 18 vitrin, ki jih je treba rešiti, v katerih so najpomembnejši predmeti iz vseh obdobji, od prazgodovine do poznega srednjega veka. Za tokratno vajo so izbrali šest vitrin – reševanje je trajalo približno 15 minut.

Predmeti, ki so jih še reševali v sklopu vaje
Med predmeti, ki jih je treba rešiti, je najpomembnejša neandertalčeva piščal iz Divjih bab, najstarejše glasbilo na svetu, staro 60.000 let. Vitrina, v kateri je piščal, je zelo dobro varovana, zato je samo odklepanje vitrine in namestitev piščali v varno embalažo precej zahtevna in traja do štiri minute, je ob tem pojasnil Gorazd Lemajič. Reševanje na stalni razstavi se je nadaljevalo pri vitrinah s predmeti iz bakrene dobe, v katerih je zapuščina barjanskih koliščarjev. Tudi te vitrine imajo zaradi varnosti kompleksen način odklepanja. Ena takih je vitrina z idolom z Ljubljanskega barja. Kipec iz črno žgane gline iz sredine 3. tisočletja pr. n. št. je bil odkrit na bakrenodobnem kolišču v bližini Iga. To vitrino so le prekrili s kovinskim pokrovom (zvonom), da preprečijo neposreden stik ognja na stekleno vitrino. V sklopu vaje so reševali še bronasto bodalo z Iga (ki je bilo enkrat ukradeno in potem spet vrnjeno v muzej), dva zlata našitka z Bleda iz časa bronaste dobe, ki sta najstarejše zlato z območja današnje Slovenije, železnodobno situlo z Vač ter arheološke najdbe iz železnodobnega najdišča na Magdalenski gori.

O pomenu zaščite kulturne dediščine je ob vaji spregovorila tudi Irena Lačen Benedičič z ministrstva za kulturo. "Kljub temu da dobro premislimo, kako bomo reševali in kaj bomo reševali, prihaja ob takih praktičnih vajah do razkritij, kje so še priložnosti za izboljšanje oziroma na kaj je treba pomisliti, da se dediščina ohrani zanamcem," je dejala.

Praktično izvajanje evakuacije so organizirali Narodni muzej Slovenije, Prirodoslovni muzej Slovenije, Slovensko muzejsko društvo in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, skupaj z Gasilsko brigado Ljubljana, Policijsko upravo Ljubljana, ministrstvom za kulturo in državnim zborom. Vajo so izvedli v okviru meseca požarne varnosti. V zadnjih letih smo bili v svetu priča kar nekaj požarom, ki so močno poškodovala kulturno dediščino – leta 2019 smo pretreseni spremljali, kako so zublji zajeli znamenito pariško gotsko katedralo Notre-Dame, aprila letos pa je v Københavnu zagorela stavba, zgrajena v prvi polovici 17. stoletja, v kateri je vse do 70. let 20. stoletja delovala borza, danes v njej domuje danska gospodarska zbornica.