Na opoldanski podelitvi v Narodni galeriji je društvo podelilo še štiri Steletova priznanja.

Zupan je Steletovo nagrado prejel za življenjsko delo in izjemne dosežke na področju ohranjanja in promocije kulturne dediščine doma in po svetu.

Kot piše v utemeljitvi, je vse svoje življenje posvetil varstvu kulturne dediščine ter s tem povezanim panogam doma in v svetu. "Je natančen opazovalec in pronicljiv sogovornik z izrednim darom za povezovanje različnih strokovnih področij. Posebej tankočuten je pri razumevanju oblikovanja prostora, povezovanja moderne arhitekture, likovne umetnosti, javnih spomenikov ter urbane opreme z ostalo nepremično kulturno dediščino. Bdi nad vpeljavo svežih dognanj ter izobraževanjem mladih konservatorjev. Ob tem je odličen glasnik vrednot Slovenije, aktivni kritični pisec, ki se oglaša v različnih medijih, avtor številnih publikacij in razstav, član mnogih komisij ter društev," piše v utemeljitvi.

Zupan je med drugim sodeloval pri vzpostavitvi registra nepremične kulturne dediščine. Pripravil je desetine strokovnih mnenj direktorata oziroma ministrstva za kulturo, gradiva in besedila za več nacionalnih programov za kulturo. Na področju kulturnega in trajnostnega turizma je sodeloval pri praktično vseh strategijah razvoja turizma v samostojni Sloveniji. Sodeloval je pri promociji in vzpostavljanju kulturnih poti Sveta Evrope v Sloveniji. Od leta 2015 je nacionalni koordinator pobude Znak evropske dediščine. Od vsega začetka je prisoten pri Dnevih evropske kulturne dediščine.

Matija Črešnar je Steletovo priznanje prejel za konservatorski prispevek pri ohranitvi in prepoznavnosti štajerske železnodobne arheološke krajine. Kot piše v utemeljitvi, je kot vodilni slovenski partner številnih velikih mednarodnih arheoloških projektov s težiščem raziskav na Štajerskem in Podonavju bistveno pripomogel k strokovnemu in laičnemu prepoznavanju ter raziskovanju tukajšnjih kompleksnih prazgodovinskih arheoloških najdišč in njihove širše okolice.

Umetnostna zgodovinarka in etnologinja Jerneja Batič je priznanje prejela za posebne zasluge pri ohranjanju kulturne dediščine v Ljubljani. V svojem celotnem strokovnem delovanju se je posvečala kulturni dediščini: od diplome na Filozofski fakulteti v Ljubljani prek prvih zaposlitev na medobčinskih zavodih za varstvo naravne in kulturne dediščine v Piranu in Ljubljani, pa vse do zadnje zaposlitve na oddelku za kulturo in raziskovalno dejavnost najprej kot načelnica, po reorganizaciji mestne uprave pa kot podsekretarka na oddelku za kulturo Mestne občine Ljubljana.

Društvo je priznanje namenilo tudi projektu priprave, izdaje in promocije knjige Dediči prostora, varuhi spominov. Knjiga je izšla konec leta 2021, njen izvorni namen pa je bil zaznamovanje 60-letnice obstoja samostojnega organiziranega varstva kulturne dediščine v severovzhodni Sloveniji v letu 2019. Knjige je sad večletnega terenskega in kabinetnega dela mariborskih sodelavcev zavoda za varstvo kulturne dediščine in daleč presega svoj izvorni namen.

Steletovo priznanje pa je društvo namenilo tudi Občini Brežice za revitalizacijo in popularizacijo kulturnega spomenika Brežice – Vodovodni stolp. Prepoznavni, 46 metrov visok stolp je bil zgrajen leta 1914. Služil je za oskrbo prebivalcev mesta s pitno vodo, z izvzetjem iz uporabe leta 1983 pa je postal spomenik tehniške in kulturne dediščine ter simbol mesta. Priprav na celovito prenovo se je občina lotila že leta 2020, ko so pripravili tehnično dokumentacijo. Prenova, ki jo je v celoti financirala Občina Brežice, se je začela leta 2021 in se končala jeseni leta 2022.

Pred podelitvijo Steletove nagrade in priznanj so v avli ministrstva za kulturo odprli razstavo o nagrajencih in njihovem delu.