S tematiko sovražnega govora se v ZDA ukvarjajo predvsem v odnosu do zaščite svobode govora, ki izhaja iz 1. ustavnega amandmaja, medtem ko v Evropi obstaja jasna razmejitev med varstvom človekovega dostojanstva in svobodo izražanja. Dr. Aleš Završnik, direktor Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani: "Svoboda izražanja ni neomejena pravica." Kot pravnik bo pojasnil, zakaj pri nas glede obravnave sovražnega govora ni veliko pravne prakse. Tožilstvo se na ovadbe odziva predvsem z zavračanjem.
Zakaj univerzalne definicije sovražnega govora ni? Dr. Veronika Bajt, raziskovalka na Mirovnem inštitutu: "Razlogov je več. Eden od pomembnih je tudi ta, da se sovražnega govora lotevamo in ga raziskujemo z različnih področij, z družboslovja, pa tudi tehničnih ved (denimo računalništva). Mene kot sociologinjo zanimajo družbene posledice sovražnega govora, ki so (glede na raziskave) škodljive."
Presoja sovražnega govora je povezana tako s pravnim in institucionalnim kot tudi s političnim in sociolingvističnim kontekstom. Problematično govorico bi veljalo razumeti skozi celotno strukturo javnega življenja in ne zgolj skozi sovražne besede. Dr. Rok Smrdelj z Oddelka za sociologijo ljubljanske Filozofske fakultete: "Mislim, da je pri sociološki opredelitvi sovražnega govora ključno družbeno razmerje. Ni pomembna zgolj sama izjava, ampak tudi, kdo jo izreka in proti komu je usmerjena."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje