Program predstav je že tako kot lani izbral dramaturg Rok Andres. Tokrat si je ogledal 68 uprizoritev slovenskih besedil, kar je precej več kot lani, ko si jih je ogledal 38, in tudi več kot prejšnja leta. Ob tem je opazil, da se je produkcija slovenskih uprizoritev nevladnih producentov skoraj izenačila z institucionalnimi.

Tudi TSD opozarja na pomen nevladnikov
Tudi selekcija predstav kaže na izrazito uprizoritveno in estetsko moč nevladnih producentov, med njimi tudi takšnih, ki so na zadnjem razpisu ostali brez državnih sredstev, je povedal Andres, ki je prepričan, da je tudi program 52. TSD znamenje, kako pomembne in prelomne stvari za slovensko dramatiko in gledališče se dogajajo tudi zunaj institucij.

"Slovensko gledališče je ekosistem, ki sinergično vključuje javne zavode in nevladne organizacije, in stvari, ki se trenutno dogajajo, so nevarne za celoten ekosistem," je k temu dodal direktor Prešernovega gledališča Kranj Jure Novak.

Klasike ostale ob strani, v trendu so avtorski projekti
Andres je v pregledu predstav ugotovil tudi, da v gledališčih lani slovenske klasike skorajda ni bilo, niti v obliki reinterpretacij. Velika večina uprizoritev temelji na sodobni dramski pisavi. "Ustvarjalci iščejo neko novo, neodkrito, mlado, komunikativno, mogoče še nevideno plast slovenske dramatike. Zato gledamo izredno sveže stvaritve," je povedal selektor.

Kot je dodal, izrazna moč slovenskega gledališča trenutno močno sloni na avtorskih projektih, ki predstavljajo že skoraj polovico vseh uprizoritev. Ob tem velja, da so avtorji v veliki meri mladi dramatiki in ekipe. Prav tako je vse več ženskih ustvarjalk, dramatičark in režiserk.

Oblike naracije so precej različne, od klasičnih, dramskih uprizoritvenih postopkov do avtorskih pristopov z elementi performativnega, dokumentarnega in pripovedovalskega gledališča. Tematsko pa se uprizoritve, ki jih je izbral Andres, osredinjajo na temo aktualnega trenutka in na vprašanje, o čem si upamo govoriti.

Katere problematike tarejo družbo?
Uprizoritve prikazujejo politično razdrobljenost, posameznika v nesolidarni družbi, psihična stanja, podnebno krizo, odvisnosti, katastrofičnost, polarizacijo družbe in občutek konca zgodovine ali trenutka tik pred kritičnim obratom. "Vse uprizoritve učinkovito spregovorijo o tem, kar se nas tiče kot posameznika ali kot člana neke družbe," je povzel Andres.

Zadovoljen je, da je izbrani program raznolik tako po temah kot pristopih, pa tudi spolno, geografsko in po vrsti producenta. "Slovenska dramatika išče nove teme in vsebine, želim si, da bi še naprej ostala tako kritična, da bi še naprej zagotavljala temeljni premislek in razbijala stereotipe," je dejal.

V tekmovalni program je med drugim izbral uprizoritev besedila Andreja Inkreta In stoletje bo zardelo. Primer Kocbek (Anton Podbevšek Teater in SNG Nova Gorica, režiser Matjaž Berger) ter dve predstavi po besedilih Simone Semenič, in sicer jerebika, štrudelj, ples pa še kaj (SNG Nova Gorica in Slovensko mladinsko gledališče, režiser Jure Novak) ter lepe vide lepo gorijo (Prešernovo gledališče Kranj, režiserka Maša Pelko).

Prešernovo gledališče se je v izbor uvrstilo tudi s predstavo, ki temelji na pesmih Srečka Kosovela, Kons: Novi dobi in jo je režiral Žiga Divjak. Prav tako je Andres v tekmovalni program uvrstil avtorska projekta Barbare Zemljič Olje črne kumine (Mestno gledališče ljubljansko in Nine Rajić Kranjac Solo (Slovensko mladinsko gledališče in Maska Ljubljana).

Za nagrade se bosta potegovala še uprizoritev Jančarjevega romana To noč sem jo videl v koprodukciji Drama SNG Maribor, Burgtheater, Jugoslovensko dramsko pozorište in Cankarjev dom ter režiji Janeza Pipana in Under construction skupine avtorjev Počemučka (Gledališče Glej, režiser Aljoša Lovrić Krapež).

V spremljevalnem programu bodo na ogled Bodi gledališče! Branka Završana in Slovenskega ljudskega gledališča Celje v režiji Ivane Djilas, uprizoritev Kako smo prišli sem? Mateja Recerja in Gregorja Zorca v produkciji Momenta in Gledališča Glej, magistrska predstava Doroteje Nadrah Potres (Hiša kulture Celje in AGRFT) in avtorska projekta Žige Divjaka Vročina (Slovensko mladinsko gledališče, steirischer herbst 21', Maska Ljubljana) ter Varje Hrvatin Zelda (Slovensko mladinsko gledališče).

Novak je napovedal tudi bogat dodatni program. Tradicionalnemu dnevu nominirancev bodo tokrat poleg bralnih uprizoritev skušali dodati še dramaturške analize nominiranih besedil. Na festivalu se bodo posvetili tudi problemski analizi, kaj slovenska dramatika potrebuje za svoj nadaljnji razvoj.