Umrl je književnik in akademik Milorad Pavić

Avtor Hazarskega slovarja in nominiranec za Nobelovo nagrado

Pavić je bil najbolj znan po svojem Hazarskem slovarju, ki je bil tudi ključen za to, da so Pavića večkrat predlagali tudi za dobitnika Nobelove nagrade za književnost.

Milorad Pavić je slovel tudi kot vrhunski strokovnjak za književnost od 17. do 19. stoletja, cenili pa so ga tudi zaradi njegovih prevodov Byrona in ruskih klasikov.

Umrl je srbski akademik in pisatelj Milorad Pavić. Slovel je kot eden ključnih srbskih literarnih zgodovinarjev, strokovnjak za književnost med 17. in 19. stoletjem, kot pisatelj je slovel po svojem inventivnem, nelinearnem upovedovalnem slogu.

Pavić je bil najbolj znan po svojem Hazarskem slovarju, ki je bil tudi ključen za to, da so Pavića večkrat predlagali tudi za dobitnika Nobelove nagrade za književnost. Foto:

Bil sem najbolj znan pisatelj najbolj osovraženega naroda na svetu - srbskega naroda.

Milorad Pavić

Pavić, ki ga najbolj poznamo po romanu Hazarski slovar: roman leksikon v 100.000 besedah (v slovenščini ga beremo v prevodu Janka Modra), je prav zaradi omenjene knjige o sebi dejal: "Do leta 1984 sem bil najbolj nebran pisatelj v svoji deželi, po tem letu pa najbolj bran." Roman ostaja aktualen tudi 25 let po izidu, saj zgodba, zgrajena sicer iz fragmentarnih in sprva navidez nepovezanih pripovedi, kroži okoli polemike med predstavniki judovske, muslimanske in krščanske vere. Hazarski slovar je vrhunski izraz tolerance, saj isto zgodbo predstavlja s treh vidikov, to je z vidikov vsake od omenjenih verskih skupnosti, vsak od teh vidikov pa je predstavljen v enem izmed treh delov romana.

Ergodska literatura, ki terja poseben napor
Milorad Pavić je do smrti v 81. letu starosti obdržal profesuro na beograjski filozofski fakulteti, kot akademik pa si je ime zgradil predvsem kot odličen strokovnjak za barok in simbolizem, cenili so ga kot prevajalca Byrona in Puškina, bil je tudi član uglednega združenja Societe Europeennee de culture (Evropska kulturna družba). Zaradi posebnega načina upovedovanja so Pavića prištevali med predstavnike postmodernizma, bolj specifično med predstavnike tako imenovane ergodske literature. Z njo med drugim povezujejo Joyceovega Uliksesa in dela Jorgeja Luisa Borgesa, gre pa za književnost, ki od bralca zahteva poseben napor, saj se izogiba linearnemu podajanju zgodbe in ki uporablja 'hipertekst' oziroma v glavno linijo vključenih stranskih zgodb ali zastranitev, ki so obenem 'minicelote' same za sebe.

Nominacije za Nobelovo nagrado
V tem slogu je Milorad Pavić izdal pet romanov, ki so prevedeni tudi v mnogo tujih jezikov, zanje pa je bil tudi večkrat nominiran za Nobelovo nagrado za književnost. Kljub temu je vedno menil, da njegov položaj v svetu ni bil zavidanja vreden. V času političnih razprtij in vojnih ekscesov na Balkanu je zapisal: "Nikogar nisem ubil. Vendar so ubili mene. Mnogo pred mojo smrtjo. Za moje knjige bi bilo bolje, če bi bil njihov avtor Turek ali Nemec. Bil sem najbolj znan pisatelj najbolj osovraženega naroda na svetu - srbskega naroda."