Jama Cloggs leži ob vznožju Viktorijanskih Alp na območju, kjer živi aboriginsko ljudstvo Gunaikurnai. Našli so ostanke dveh manjših ognjišč, iz vsakega pa je molela palčka.

Obe leseni palčki sta rahlo ožgani in premazani s človeško ali živalsko maščobo, odrezani pa tako, da so ju lahko zataknili v ogenj. Radiokarbonsko datiranje je pokazalo, da je ena od paličic stara 11.000 let, druga pa 12.000 let. Eno ognjišče je bilo veliko za človeško dlan, drugo je ležalo globlje v jami. Obe palčki sta izdelani iz lesa drevesne vrste Casuarina equisetifolia – gre za vrsto avstralskega drevesa, ki je dobilo ime po avstralskem ptiču kazuarju, saj so neolistane veje drevesa podobne kazuarjevemu perju.

Datacija je potrdila, da se je obred, ki je sicer prvič dokumentiran ob koncu 19. stoletja, prek ustnega izročila prenašal od konca zadnje ledene dobe.

Kaj povedo zapisi iz 19. stoletja?
Nova spoznanja so objavljena v zadnji številki revije Nature Human Behavior (fotografije najdbe najdete tukaj). Soavtor raziskave je tudi Russell Mullett, poglavar ljudstva Gunaikurnai, pripadniki katerega so prvič sodelovali pri izkopavanjih v jami Cloggs leta 2020. Mullett je ob ugotavljanju, za kaj so paličici uporabili, naletel na zapiske avstralskega antropologa Alfreda Howitta iz 19. stoletja, ki je preučeval aboriginsko kulturo.

V zapiskih s konca 19. stoletja Howitt opisuje obrede zdravilcev in zdravilk ljudstva Gunaikurnai, ki so jih imenovali mulla-mullung. V enem od obredov so na konec palice privezali nekaj, kar je pripadalo bolni osebi, palico pa nato zabodli v zemljo in pod njo zakurili majhen ogenj. "Mulla-mullung je nato pel ime bolne osebe in ko je palica padla, je bil obreden končan," obred opisujejo na avstralski Univerzi Monash. Howitt piše, da so bile palice izdelane iz lesa Casuarina equisetifolia in da je obred v njegovem času še vedno živ.

Dokaz, da je aboriginska kultura močno povezana s svojo preteklostjo
Mullett je dodal, da je najnovejše odkritje "izjemna priložnost, da lahko beremo spomine svojih prednikov", in hkrati tudi opomnik, da je sedanja aboriginska kultura še vedno povezana z davno preteklostjo. Avstralski staroselci se ponašajo z eno najstarejših neprekinjenih še obstoječih kultur na svetu.

Profesor Bruno David s centra za staroselske študije pri Univerzi Monash je dejal, da je najdba dokaz o dolgem življenju kulturnih tradicij ljudstva Gunaikurnai. "Nikjer drugje na svetu niso našli tako starih arheoloških dokazov o obstoju tako specifičnih kulturnih običajev."

Brez poznavanja staroselske kulture je razumevanje najdb nepopolno
Izkopavanja v jami Cloggs so potekala že v 70. letih 20. stoletja, vendar pa takrat brez vključitve tam živečega ljudstva. Russell Mullett je prepričan, da je čas, da ljudstvo Gunaikurnai znova prevzame proučevanje lastne zgodovine in prispeva k boljšemu poznavanju svojih prednikov. "Šele ko združimo zahodne znanstvene metode z našim tradicionalnim znanjem, lahko začnemo odkrivati celotno zgodbo."