Okrogla kamnita plošča, ki v premeru meri malce več kot 32 centimetrov, tehta pa 40 kilogramov, je po obodu popisana z majevsko slikovno pisavo, v središču pa sta upodobljena dva igralca z žogo in naglavnim okrasjem, je v svojem poročilu povzel mehiški Nacionalni inštitut za antropologijo in zgodovino (INAH).

"Na tem majevskem najdišču bi bil že fragment hieroglifne pisave izjemna najdba, kaj šele celotno besedilo. Kaj takega se ni zgodilo že najmanj enajst let," je bil navdušen Francisco Pérez, eden od arheologov, ki usklajujejo izkopavanja v kompleksu Chichanchob (Casa colorada oz. Barvna hiša). Casa colorada je najbolje ohranjena med stavbami, ki obkrožajo osrednji trg v Chichen Itzi.

Strokovnjaki sklepajo, da plošča datira v deveto ali pa v začetek desetega stoletja našega štetja; najverjetneje je bila pritrjena na obok, ki je vodil v kompleks.

Arheologinja Lizbeth Beatriz Mendicut Pérez je artefakt, ki ga neuradno imenujejo "Piedra Juego de Pelota" (Kamen igre z žogo), našla samo pol metra pod zemljo, s popisano stranjo obrnjen navzdol. Najverjetneje je obležal na mestu, kamor je odpadel s svojega oboka.

"Pelota": ljudje si žogo podajamo že tri tisoč let
Igra z žogo je bila priljubljena in prakticirana pri večini predkolumbovskih ljudstev Mezoamerike, najverjetneje pa so bile v njej tudi prvine obrednega čaščenja. Najstarejši dokazi o njenem obstoju so stari malo več kot tri tisoč let. Olmeki, Maji in Azteki sicer niso igrali popolnoma enake igre, najbolj znana različica pa je bila tista, ki se je igrala na kamnitem igrišču, igralci pa so gumijasto žogo odbijali z boki in jo poskušali spraviti v okrogle kamnite koše, pritrjene na zidu.

Arheologi iz INAH-a so zdaj posneli visokoresolucijske fotografije ikonografije in besedila: ena ekipa se bo posvetila podrobni študiji napisov na tabli, druga pa njenemu restavriranju oziroma čiščenju.

Kačji turban in perjanica
Eden izmed obeh igralcev pelote ima na glavi perjanico, drugi – najverjetneje njegov nasprotnik – pa t. i. "kačji turban". Ta igralec, ki se mu okrog glave ovijajo kače, nosi tudi zaščitno opremo, ki je bila tipična za igralce "pelote." Drugi igralec ima v višini obraza nekakšen zvitek, ki bi lahko ponazarjal izdihano sapo oz. glas.

Napisi po prvih poročilih vsebujejo navedbe datumov, imen in dejanj, ki so jih Maji želeli dokumentirati.

Chichen Itza je bilo eno največjih majevskih mest z razmeroma številnimi zgradbami v središču, ki se je raztezalo na območju najmanj petih kvadratnih kilometrov. Območje sicer raziskujejo od leta 1998, tamkajšnje arheološko najdišče, ki je tudi na Unescovem seznamu svetovne dediščine, pa po uradnih podatkih vsako leto obišče okoli dva milijona ljudi. Najprepoznavnejša zgradba je nedvomno Kukulcanov tempelj, znan tudi kot El Castillo.