Na razstavi, ki jo odpirajo ob 19. uri, je predstavljeno, kako je pred 60 leti v Kranju in kasneje tudi širše na Gorenjskem stekla gradnja šol in vrtcev s pomočjo samoprispevkov. Avtorica razstave je Monika Rogelj.

Leta 1964 je bil v tedanji veliki občini Kranj referendum o samoprispevku za sofinanciranje gradnje osnovnih šol. V Sloveniji in Jugoslaviji je bil to prvi primer, da so občani izglasovali, da bodo od svojih prihodkov prispevali dodatna namenska sredstva za gradnjo objektov, ki so bili pomembni za življenje celotne skupnosti. V tistem času je bila namreč ena glavnih težav v Kranju in tudi v drugih večjih krajih na Gorenjskem pomanjkanje primernih šolskih prostorov.

Kot so v napovedi razstave zapisali v Gorenjskem muzeju, so bile s sredstvi samoprispevka v štirih letih, torej do leta 1968, zgrajene osnovna šola Franceta Prešerna v Zlatem polju v Kranju, šole v Šenčurju, Cerkljah in Preddvoru ter telovadnica v Stražišču.

Naslednji občinski samoprispevek je bil v Kranju izglasovan za obdobje od leta 1970 do leta 1975. V tem času je bila zgrajena šola v Predosljah, dograjene in adaptirane pa centralne in podružnične šole v okolici Kranja. Zgrajeni so bili tudi številni vrtci. V obdobju desetih let je kranjski občini tako uspelo urediti primerne pogoje za pouk vseh šoloobveznih in predšolskih otrok.

Uspeh uresničevanja programov samoprispevkov v Kranju je spodbudil tudi druge gorenjske občine, da so prav tako z dodatnimi prispevki občanov hitreje izpeljale velika vlaganja v šolske objekte. Tako so bili v desetletju in pol, do leta 1980, s pomočjo samoprispevkov v Kranju in na Gorenjskem zgrajeni številni šole in vrtci.

S samoprispevki so v krajevnih skupnostih kasneje gradili tudi lokalno infrastrukturo. Velik prispevek krajanov pri urejanju krajev je bil že v materialu in prostovoljnem delu. "S samoiniciativnostjo, povezovanjem lokalne skupnosti in izkazovanjem medsebojne skrbi je vsak posameznik bistveno prispeval k boljšim življenjskim pogojem vseh," so poudarili v Gorenjskem muzeju.