Pestro razstavno leto se obeta v Narodni galeriji, ki bo mesec kulture, februar posvetila zgodbi mestnega simbola prestolnice, Robbovemu vodnjaku. Na razstavi, ki ji bodo odprli 8. februarja, bodo med drugim predstavili podobo Mestnega trga pred postavitvijo Robbovega vodnjaka ter življenje ob njem od poznega 18. do 20. stoletja. Foto: MMC RTV SLO
Pestro razstavno leto se obeta v Narodni galeriji, ki bo mesec kulture, februar posvetila zgodbi mestnega simbola prestolnice, Robbovemu vodnjaku. Na razstavi, ki ji bodo odprli 8. februarja, bodo med drugim predstavili podobo Mestnega trga pred postavitvijo Robbovega vodnjaka ter življenje ob njem od poznega 18. do 20. stoletja. Foto: MMC RTV SLO

Leto se počasi poslavlja, galerije in muzeji pa so že usmerjene v program, ki ga bodo svojim obiskovalcem na ogled ponudili v prihodnjem letu. Kar nekaj razstav se bo iz starega leta še dolgo prevešalo v novega in tako v prazničnem času ali pa za njim ponujalo izvrsten razlog za potovanje na ta ali drug konec Evrope ali celo dlje.

Če razporedu razstav, za katere veste, da jih morate videti, ne sledite več, in vas predvsem zanima, kaj se pripravlja v prihodnjem letu, vas vabimo na fotosprehod po nekaj postavitvah, ki bodo gotovo v središču likovnega sveta v letu 2010.











Omenimo še nekaj drugih projektov Narodne galerije: s pregledno razstavo bodo osvetlili delo priznanega arhitekta Borisa Podrecce, (4. 3.–2. 5.), grafike in risbe belgijskega slikarja Féliciena Ropsa, selo grafičnega oblikovalca Miljenka Licula, jeseni prihodnje leto se bodo vrnili v srednji vek in predstavili takratno knjižno slikarstvo. Omenimo še kiparstvo Alojza Gangla in slikarstvo Franca Kavčiča. Foto: Narodna galerija
V Mestnem muzeju Ljubljana začenjajo leto z deli dveh španskih mojstrov, Pabla Picassa in Antonia Clavéja. Razstava grafičnih del z naslovom Pablo Picasso/ Bikoborbe. Mit. Eros bo na ogled od 21. januarja do 4. aprila, obsegala pa bo okoli 90 grafičnih listov, ki predstavljajo kronološki in tematski presek umetnikovega grafičnega opusa. Foto: Mestni muzej Ljubljana
V obnovljeni Moderni galeriji bo do konca februarja prostor rezerviran za slikarstvo enega najvidnejših slovenskih umetnikov 20. stoletja Zorana Mušiča, ki jo bodo 12. februarja ob 101. obletnici slikarjevega rojstva pospremili tudi z okroglo mizo. V Mali galeriji pa bodo še pred koncem leta, natančneje 22. decembra, odprli razstavo Kako misliti partizansko umetnost?, ki skuša postaviti nove iztočnice za premišljevanje o 'partizanski umetnosti'. Razstava bo na ogled do 17. januarja. Foto: Moderna galerija
V Städel Museum v Frankfurtu bo do 28. februarja na ogled 80 del slavnega italijanskega renesančnega mojstra Sandra Botticellija. Iz galerij z vseh koncev sveta so prinesli tako znamenite lirične podobe umetnikovih sodobnikov, ki so pomembno prispevale k razvoju renesančnega portreta, do slik z mitološko motiviko (vključno s slavno Minervo, ki je nekoč krasila spalnico Medičejcev) in biblijskih prizorov. Foto: EPA
V pariškem Louvru so le še do 4. januarja na kupu zbrana dela beneških renesančnih oziroma poznorenesančnih 'tekmecev' Tiziana, Tintoretta in Veroneseja. Za lažje spremljanje medsebojnega vpliva umetnosti mojstrov 16. stoletja so si kustosi razstavo zamislili tako, da so slike razvrstili po skupnih značilnostih in motiviki.
V Neaplju se vračajo v čas baroka. V Muzeju Duca di Martina je na ogled razstava Vrnitev k baroku: od Caravaggia do Vantivellija. Obiskovalec se lahko sprehodi čet tri ključna obdobja - vstop Caravaggia na slikarsko sceno Neaplja (1606), delo Luigija Vanvitellija in Ferdinanda Fuga v tem kampanjskem mestu (1750) in konec baročne dobe z odhodom razsvetljenega monarha Karla VII., ki je postal španski kralj Karel III. (1759). Razstava, ki so jo odprli nekaj dni nazaj, bo na ogled do 11. aprila.
Pilonova galerija v Ajdovščini 12. februarja odpira razstavo, na kateri bo predstavila goriški likovni krog. Gre torej za slikarstvo Pilona, Čarga, Spazzapana, Bucika. Na ogled pa bo tudi Slovenski tisk na Goriškem med obema vojnama. Aprila bodo predstavili risarski opus Božidarja (Teda) Kramolca, septembra pa fotografijo Bojana Radoviča. V okviru projekta Kustosi izbirajo bo Jure Mikuž osvetlil delo kiparja Vasilija Žbone, ki izhaja iz Goriške, a živi in dela že dolga desetletja v Parizu. Foto: Pilonova galerija Ajdovčina
V Umetnostni galeriji Maribor bodo do konca februarja predstavljali Risbo na Slovenskem II., in sicer tisto risbo, ki je nastajala med letoma 1940 in 2009. Obetajo pa se tudi predstavitve del tandema son:DA, risbe Petra Varla, jeseni prihodnje leto bo na ogled izbor del iz Muzeja suvremene umjetnosti iz Zagreba, maj pa bo seveda rezerviran za mednarodni festival vizualne komunikacije Magdalena. Foto: MGML
Bogato likovno leto se obeta tudi na primorskem koncu, kjer bodo v Obalnih galerijah Piran nihali med različnimi tehnikami in deželami, od grafike, slikarstva do kiparstva in od slovenskih umetnikov do Italije. Morda omenimo najprej delo znanega predstavnika italijanske transavantgarde Sandra Chia. Prav tako pripravljajo retorspektive mlajšega slikarja Uroša Weinbergerja, pa kiparja Luja Vodopivca, delo Janoša Miklavca in Dušana Kirbiša. Prihodnje leto pa bodo končali s kiparko razstavo Figuralno – figurativno, ki jo bodo pospremili s katalogom z besedili Ješeja Denegrija in Miška Šuvakovića.
V New Yorškem P. S. 1 Centru sodobne umetnosti se ozirajo po umetnosti performansa in njenih zametkih. Zrejo sto let nazaj in zlasti v duhu jubileja futurističnega manifesta brskajo po umetniških arhivih, kjer je beležena na primer akcija Yvesa Kleina, ki kot čopič vleče golo žensko po platnu, pa vse do del Yoko Ono in poljuba Tina Sehgala. Razstava bo na ogled 5. aprila.
V Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu bo zanimivo predvsem jeseni, ko načrtujejo predstavitev projekta umetnikov Janeza Janše, Janeza Janše in Žiga Kariža Podpisovanje podpisov. Poleg tega naj omenimo še predstavitev ustvarjanja zadnjih petih let slikarja Karla Vouka, risb Jårga Geismarja, delo umetnikov mlajših generacij Lucije Stramec, Marka Paka in Žiga Reharja, redno letno razstavo del članov ZDSLU in 18. razstavo domače in umetne obrti. (Fotografija je iz projekta Mobile miss - Janez Janša in je zgolj simbolna) Foto: www.maska.si