Prav zaradi tako bogato okrašene vile velikih dimenzij arheologi domnevajo, da je pripadala premožni dinastiji Flavijcev. Foto: Comune di Cittareale
Prav zaradi tako bogato okrašene vile velikih dimenzij arheologi domnevajo, da je pripadala premožni dinastiji Flavijcev. Foto: Comune di Cittareale
Vespazijan
Vespazijana viri opisujejo kot treznega, pravičnega in hkrati neomajnega vladarja.
Rimski Kolosej
Rimski Kolosej so začeli graditi ravno med Vespazijanovo vladavino, in sicer nekje med letoma 70 in 72, leta 80 pa ga je končal njegov sin Tit. Amfiteater je nato doživel še nekaj popravkov med vladanjem Domicijana (81–96). Foto: EPA

Ruševine vile je skupina 20 arheologov iz Velike Britanije, Francije in Italije našla v starodavnem mestecu Falacrine, ki leži približno 70 kilometrov severovzhodno od Rima. Prav tam se je po domnevah zgodovinarjev rodil prvi cesar flavijske dinastije. Vila naj bi obsegala 14.000 kvadratnih metrov, njeni ostanki pa kažejo, da je bila bogato okrašena.

Vila iz 1. stoletja med drugim obsega veliko površino dobro ohranjenih tlakovanih tal, okrašenimi z vzorcem iz marmorja, ki so ga pripeljali iz različnih koncev Sredozemlja. Kot pojasnjujejo arheologi, je povsem jasno, da je lahko stavba pripadala le nekomu, ki je imel precej pod palcem in je pripadal višjemu družbenemu sloju, kar je bilo v tistem času značilno le za Flavijce.

Premalo dokazov o lastniku vile
Vodja izkopavanj Filippo Coarelli pravi, da številni dejavniki kažejo na to, da so odkrite ruševine resnično del hiše cesarja Vespazijana, ki je Rimskemu cesarstvu vladal med letoma 69 in 79. Kljub temu pa vseeno ni dovolj dokazov, da bi lahko to z gotovostjo trdili.

V arheoloških izkopavanjih, ki so na območju antične naselbine Falacrine potekala štiri leta, so med drugim našli še ostanke nekropole in nekaj drugih ruševin.

Cesar, ki je Rimu povrnil mir
Vespazijan oziroma Titus Flavius Vespasianus je bil uspešen vojak in se med drugim izkazal pri spravi v južni Britaniji leta 42. V zgodovino se je zapisal kot cesar, ki je rimskemu cesarstvu po nemirnih letih, ki so sledili Neronovi vladavini in letu štirih cesarjev, povrnil mir. Znan je bil po preprostem življenju in učinkovitosti ter gospodarnosti svoje državne uprave.

Pomemben je tudi kot graditelj tistega časa, saj se je prav med njegovo vladavino, natančneje med letoma 70 in 72, začela gradnja Koloseja. Pozneje ga je končal Vespazijanov sin Tit. Zaslužen pa je tudi za obnovo svetišča Jupitra Kapitolinskega in svetišča Miru, česar se je lotil po zmagi nad Jeruzalemom. Plinij Starejši je svetišče opisal kot eno najčudovitejših zgradb na svetu. Stavbo so med drugim okrasili tudi s predmeti, ki so jih zaplenili v jeruzalemskem svetišču.