Na dvodelni razstavi je predstavljenih približno 230 njegovih del od 40. let prejšnjega stoletja do umetnikovega poznega opusa. Za razstavo so jih pridobili iz 21 zasebnih zbirk iz Italije, Francije, Švice, Nemčije, Slovenije in Avstrije.

Opus Zorana Mušiča, ki se je, kot so zapisali v galeriji, rodil leta 1909 v majhnem kraju Bukovica pri Gorici, umrl pa je leta 2005 v Benetkah, "še posebej navdušuje zaradi njegove individualnosti, ki se je vedno držala stran od trenutnih trendov. Mušič je dosledno sledil svoji slikarski poti, ki ‒ čeprav temelji na figuraciji ‒ vedno izvira od znotraj in je nikoli ne bi smeli razumeti kot reprodukcijo zunanjega sveta."

Po podatkih galerije gre za največjo muzejsko postavitev njegovih del doslej, predstavlja pa vse njegove glavne tematike: krajine iz Dalmacije, Toskane in Umbrije, portrete in upodobitve kmetov in ribičev, podobe iz Pariza in Benetk ter slike iz njegovega slavnega cikla Konjički.

"Njegove upodobitve konjev so postale simbol svobode in človečnosti," so zapisali v galeriji.
Na ogled so tudi ganljiva in pretresljiva dela iz cikla Nismo poslednji iz 70. let prejšnjega stoletja, ki pričajo o neizbrisni travmi njegove izkušnje v koncentracijskem taborišču Dachau, še piše na spletni strani galerije.

Razstavo, ki je odprta od 24. januarja, je kuriral Siegbert Metelko, nastala pa je v sodelovanju z bližnjo Galerijo Magnet.

Vzporedno je od 23. januarja do 1. marca v studiu galerije razstavljenih približno 50 del na papirju, ki jih je Mušič leta 1992 podaril mestu Celovec.