Gradnja novega kanalizacijskega omrežja, novih daljnovodov in številnih palač v tem času je dodobra spremenila podobo mesta, pa tudi samih pogojev za življenje v mestu. Ljubljana je v 30. letih prejšnjega stoletja postajala moderno mesto, ki se je hitro širilo, tako po površini kot po številu prebivalcev. Stari most ni več zadoščal potrebam, zato so se odločili zgraditi novega. Dela so bila zaupana arhitektu Jožetu Plečniku (1872‒1957), ki je nato oblikoval načrte za izdelavo dveh novih mostov za pešce ter jih povezal v zaključeno celoto s starim mostom. Most, ki je stal na tem mestu pred izgradnjo novih mostov, je dobro prestal ljubljanski potres leta 1895, zato ga je Plečnik tudi ohranil. Poglejmo si, kako so v časopisju poročali o začetku del na novem Tromostovju.

Serija Poletje 1931
Serija Poletje 1931 prinaša kratek pregled pomembnejših, pa tudi povsem vsakdanjih dogodkov, ki so odmevali v naših krajih ter zunaj meja domovine pred devetdesetimi leti, oziroma natančneje poleti leta 1931. Besedilo v narekovajih je iz izvirnih časopisov iz tistega časa (Slovenec, Slovenski narod, Jutro, Jugoslovan in Mariborski večernik Jutra), ki so vsi dostopni na spletnih straneh Digitalne knjižnice Slovenije.

"Frančiškansko brv betonirajo"
S temi besedami se je začela vest v časopisu Slovenec, 11. julija 1931: "Včeraj so dokončali pri gornji brvi ob Frančiškanskem mostu vsa pripravljalna dela. Zgradili so pomožni mostiček z levega brega na desni in položili po njem tir, po katerem bi dovažali betonsko mešanico. Položena je bila tudi vsa železna armatura, ki bo držala vso betonsko konstrukcijo. Davi ob 4. zjutraj so začeli delavci z vso naglico. Vse jutro in dopoldne so vozili betonsko mešanico z vozičkom, jo razmetavali, tlačili in gladili. Ob pol 3 popoldne je bil ves lok zabetoniran, manjkali so le še ozki pasovi ob tečajih. Za ta beton uporabljajo seveda le najboljši cement, ki ga mešajo v razmerju 1:4 z izpranim prodnatim peskom. Vse betonske mešanice so porabili za lok približno 50 kubičnih metrov."

Nesreča nikoli ne počiva
Pri tolikšnem številu gradbišč so se občasno tudi dogajale nesreče. Časopis Slovenec je 5. avgusta poročal: "Ponesrečen Dukičev delavec. Regulacija Ljubljanice bo zahtevala poleg drugih žrtev tudi mnogo zdravja zaposlenih delavcev, ker je delo zelo naporno. Povrhu tega pa so pri teh delih nesreče delavcev zelo pogoste. Včeraj popoldne se je ponesrečil pri gradbi nasipa na Prulah 33 letni delavec Ivan Marelič, doma iz Biograda na moru. Pri dovažanju gramoza na malem tiru ga je stisnilo in si je Marelič poškodoval desno nogo. Ponesrečenec je od bolečin obupno javkal, vendar pa njegova poškodba ni nevarna, čeprav je zelo mučna."

Poškodovane plinske svetilke
Številna gradbena dela so občasno tudi ujezila mnoge Ljubljančane. Časopis Slovenec je tako 11. julija v vesti z naslovom Uboge plinske svetilke poročal: »Dela pri regulaciji Ljubljanice imajo poleg raznih prijetnih posledic tudi mnoge neprijetne, zlasti pa že dosedaj lepo število nesreč. Dva voznika, ki vozita gramoz k delom na Krakovskem nasipu, sta imela te dni dva karambola s plinskimi svetilkami. Ali ne bi bilo dobro, ko bi podjetje Dukič pri tempu svojega dela tudi malo pazilo?"

_{Rok Omahen je dokumentalist-raziskovalec iz TV arhiva in dokumentacije RTV Slovenija. rok.omahen@rtvslo.si}