Gre za zelo redek snop desetih zvezkov, ki jim bosta ceno dodatno dvigovali dve stvari. Knjige so namreč izjemno dobro ohranjene, posebej dragoceni pa so ob besedilo zapisani zapisi neznanega komentatorja, ki se je očitno gibal zelo blizu krogu Martina Lutra, saj je bil neverjetno dobro seznanjen z dogajanjem v Wittenbergu.
Cenjena razmišljanja sv. Avguština
Ob besedilu puščavnika sv. Avguština (354-430), ki sodi med veliko četverico cerkvenih očetov, je z rdečim črnilom zapisanih na tisoče drobnih popravkov, dopolnil in komentarjev, ki ponujajo neverjeten vpogled v razmišljanje in duha časa iz okoli leta 1530, poroča Guardian. Misli filozofa, ki se je rodil v kraju Thagaste (danes v Alžiriji, takrat pa pod Rimskim cesarstvom), so imele velik pomen čez ves srednji vek, posebej pa so nagovorile tudi nemškega duhovnika, ki je zahteval reformo Cerkve.
Frédérique Parent, poznavalka starih rokopisov iz dražbene hiše Sotheby, pravi, da se s tako fantastičnimi knjigami še ni ukvarjala. Meni, da je delo izjemnega zgodovinskega pomena, saj prinaša edinstven dokument o tistem času v samem osrčju reformacije in o teološkem konfliktu tistega časa.

Neznan avtor, ki ga morda razkrijejo še neprebrani zapisi
Več kot 8.000 strani je popisanih s komentarji in pripisi, med katerimi so tudi Lutrova razmišljanja in misli drugih reformatorjev, kot so Melanchthon, Wenzeslaus Linck in George Spalatin. Do zdaj so se strokovnjaki prebili čez okoli 40 odstotkov komentarjev, identitete avtorja pa še niso odkrili. Zaradi njegovega dobrega poznavanja položaja, so strokovnjaki brez vsakršnega dvoma, da gre za nekoga blizu Lutru.
"Gre za roko izrednega teologa, ki očitno vse ve," je pojasnila Parentova. Popravljal je tako Avguština kot Erazma in dodajal Lutrova razmišljanja. Vse to kaže na to, da je šlo za izredno samozavestnega avtorja. Ta piše na nekoliko staromoden način, kaže pa izjemno znanje in izobrazbo, še dodaja strokovnjakinja.
Čas, ko se Henrik VIII. poroči z Anne Boleyn
Zbrana dela so tiskali v Baslu med letoma 1527 in 1529, komentator pa se je dela lotil leta 1532; torej 15 let zatem, ko je Luter zabil svoje slavne teze na vrata wittenberške cerkve, in leto predtem, ko je Henrik VIII. ignoriral papeževo zavrnitev, ter skoraj dve leti preden so v angleškem parlamentu izglasovali zakon o premoči, s katerim je bil kralj proglašen za vrhovnega poglavarja Anglikanske cerkve. V približno tistem času se je v Wittenbergu mudila tudi Henrikova delegacija, ki je pri reformatorjih iskala nekakšno potrditev za kraljeva dejanja.
Razlaga lesoreza skozi oči sodobnika
Ena izmed številnih opomb ob tiskanem besedilu na primer razlaga lesorez, najden v Lutrovi Bibliji iz leta 1534, na katerem vidimo dve osebi ob apokaliptični pošasti. Šlo naj bi za Lutra in Melanchthona, pošast pa predstavlja papeža. A neznani teolog je bil drugačnega mnenja, saj vidi v dveh možeh Pavla in Janeza Evangelista, torej dva temelja nove vere.
Avguštinova zbrana dela naj bi po pričakovanjih prodali za približno od 200.000 do 300.000 evrov, kladivce pa bodo udarili 18. maja na dražbi v Parizu.