Rodil se je 8. julija 1965 v Mariboru. Po osnovni šoli v Dupleku je šolanje nadaljeval na Srednji kadetski šoli v Tacnu. Svojo kariero je začel kot policist, bil je tudi kriminalist, na ministrstvu za notranje zadeve pa je deloval do zaposlitve kot tajnik občine Duplek leta 1995. Leto pozneje je bil Kangler že izvoljen za poslanca v državnem zboru, kamor je bil nato izvoljen še dvakrat.

Tretjega mandata ni končal, saj je bil na lokalnih volitvah novembra 2006 izvoljen za župana Maribora. Takrat je v drugem krogu premagal Gregorja Pivca. Kangler je prejel 54,93 odstotka glasov, Pivec pa 45,07 odstotka. V prvem krogu je sicer zmagal Pivec, ki je prejel šest odstotkov glasov več od Kanglerja. V drugem krogu je bila udeležba 47,45-odstotna.

Štiri leta pozneje je bil na mesto župana znova izvoljen, takrat še prepričljiveje, saj je zmagal že v prvem krogu. Prejel je 50,41 odstotka glasov in premagal 11 preostalih protikandidatov. Drugi je bil kandidat SDS-a Tomaž Kancler, ki je prejel 15,62 odstotka. Volilna udeležba je bila 43,38-odstotna.

Projekti in ovadbe
Kanglerjevo županovanje so zaznamovali projekti in ovadbe. Med uspešne projekte je Kangler uvrstil odprtje azila za živali, izgradnjo Trga Leona Štuklja, prenovo lutkovnega gledališča in pohorske vzpenjače ter pridobitev evropskih projektov za Maribor, kot sta Evropska prestolnica kulture in Evropska prestolnica mladih.

Med neuspelimi projekti pa vsekakor izstopa odpovedana zimska univerzijada. Oktobra 2010 je za MMC dejal, da je Mestna občina Maribor "v tem projektu prepoznala tudi razvojni potencial in projekt, ki bo imel dolgoročne koristi in učinke za regijo ter celotno državo". Računsko sodišče je sicer lani ugotovilo, da načrtovanje priprav za izvedbo univerzijade, ki naj bi jo Maribor po načrtih gostil prihodnje leto, ni bilo ustrezno.

Med drugim je bil po mnenju Računskega sodišča nadzor nad porabo javnega denarja neučinkovit, finančne ocene projekta so bile neustrezne, nerealne oz. nenatančne pa so bile tudi ocene potrebnih športnih, turističnih, nastanitvenih zmogljivosti in cestne infrastrukture.

Proti Kanglerju se je v zadnjih letih nabralo kar 12 ovadb, od katerih sta bili dve ovrženi, preostale pa so še v različnih fazah. Večinoma mu ovadbe očitajo zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic, sprejemanje koristi za nezakonito posredovanje, pa tudi ponarejanje listin in nevestno delo v službi.

12. ovadba zaradi pritiskov na Farmadent
Zadnja, 12. ovadba se je sicer nanašala na Kanglerjevo sodelovanje z občinskim podjetjem Farmadent - Komisija za preprečevanje korupcije je namreč ugotovila, da je mariborski župan v nasprotju s pooblastili in dolžnostmi vplival na direktorja Farmadenta Leopolda Donka, da je ta sklenil svetovalno pogodbo z družbo Salutor, s čimer si je Sašo Peče pridobil neupravičeno premoženjsko korist, skoraj 100.000 evrov. Komisija je svoje ugotovitve v obliki ovadbe odstopila pristojnim organom odkrivanja in pregona zaradi utemeljenega suma storitve več kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti.

Prekipelo tudi SLS-u
To je bil sicer tudi povod, da se je Kanglerju začela odpovedovati tudi lastna stranka SLS - njen predsednik Radovan Žerjav ga je namreč pozval, naj iz stranke izstopi. Ker Kangler tega ni storil, so ga 22. novembra izključili.

Bes zaradi radarjev
Ogromno gneva pa je v zadnjih tednih povzročilo predvsem več kot 40 stacionarnih radarjev, ki jih je mestna občina postavila v sodelovanju z zasebnim podjetjem Iskra Sistemi, skupaj z avtomatizacijo cestnega sistema pa so stali okoli 30 milijonov evrov. Sporna je predvsem cena, pa tudi dejstvo, da večino kazni (92 odstotkov) pobira zasebni partner. Po 10-letnem obdobju pa bodo radarji, predvideva pogodba, postali last občine.

Da je posel sporen, sta poleg Mariborčanov in opozicije v mestnem svetu, opozorila tudi Računsko sodišče in Komisija za preprečevanje korupcije, a je župan očitke vztrajno zavračal - dokler ni prekipelo njegovim someščanom, ki so se najprej spontano, nato pa bolj organizirano podali na ulice.