"Ljubljano imam preprosto rad. To me motivira k temu, da vse projekte končamo," o svojem vodenju Ljubljane pravi ljubljanski župan Zoran Janković, ki na bližnjih lokalnih volitvah pričakuje ponovno izvolitev.

Ljubljanski župan Zoran Janković končuje svoj drugi mandat (zaradi neuspešnega kratkega skoka v politiko je bil sicer za župana izvoljen trikrat, dvakrat redno in enkrat izredno). S svojimi dosežki pri vodenju Ljubljane je tako kot v časih, ko je vodil "najboljšega soseda" zelo zadovoljen, čeprav priznava, da mu ni uspelo izpeljati vseh projektov, ki si jih je zadal.

Pri tem izpostavlja prenovo Plečnikovega stadiona za Bežigradom, prenovo kopališča Ilirija in gradnjo garaže pod ljubljansko osrednjo tržnico. Janković namerava, če si bodo to Ljubljančani želeli, voditi Ljubljano tudi v naslednjem in še kakšnem mandatu. Do kdaj, je skrivnosten. Pravi, da sam že ve, kdaj bo imel dovolj županovanja, vendar tega (še) ni razkril niti najožjim sodelavcem.

Večina prebivalcev slovenske prestolnice priznava, da je "najlepše mesto na svetu" v času vašega županovanja postalo še lepše. Na katerih pet projektov ste najbolj ponosni?
Zelo težko je izbirati pet projektov izmed 1.540 izvedenih. Med tistimi, ki so mi najljubši, so na prvem mestu nove zelene površine in parki, ki obsegajo kar 45 hektarjev (Severni park, Šmartinski park pri Žalah, park Barje, RIC Sava …) in so velika dodana vrednost mestu. Na drugo mesto bi postavil spremembo prometnega režima v mestnem središču. Tudi sam sem že pozabil, da je bilo to območje nekoč polno avtomobilov, danes pa je velika dnevna soba mesta. Nato bi uvrstil ureditev dodatnih 3.500 mest za otroke v vrtcih in prenove ljubljanskih šol in vrtcev, kjer smo vse azbestne kritine zamenjali z do okolja prijaznimi materiali, ter športni center Stožice. Na peto mesto bi postavil urejeno infrastrukturo in mostove.

Koliko mostov ste postavili?
Devet.

Za katere projekte pa vam je najbolj žal, da v vaših dveh mandatih niso bili realizirani?
Žal mi je za tri projekte, ki bodo seveda dokončani v naslednjem mandatu, saj je mesto naredilo vse, kar je lahko, da bi se realizirali. A ni bilo dovolj posluha na drugih straneh. Na prvem mestu je plavalni center Ilirija, brez evropskih sredstev nismo imeli nobenih možnosti za njegovo prenovo. Dolgo smo namreč čakali na pridobitev vseh potrebnih soglasij. Nato Plečnikov stadion, kjer čakamo na rešitev pritožbe na sodišču zaradi nagajanja nekaterih sosedov iz Fondovih blokov. Tretji nerealiziran projekt pa je garažna hiša pod ljubljansko tržnico.

Toda prav zaradi številnih nedokončanih projektov in novo nastalih gradbenih jam, ki so posledica propadlih ali še nedokončanih projektov, se številnim zdi, da je Ljubljana podobna zgodbi o kozarcu vode, ki je za nekatere lahko skoraj poln, za druge napol prazen.
Takšne primerjave so povsem zgrešene, saj bi to pomenilo, da je vse le na pol narejeno, kar ne drži. Projekti, ki sem jih omenil, niso nedokončani. Bazen Ilirija deluje, v program smo ga uvrstili kot nov projekt s pokritim olimpijskim bazenom in garažo. Plečnikov stadion za Bežigradom bi bil že prenovljen, če ne bi bilo pritožb nekaterih okoliških stanovalcev. Agencija za okolje (ARSO) je potrebovala kar štiri leta in pol, da je rešila vse pritožbe. Njihovi sklepi so bili nato dvakrat zavrnjeni na drugi stopnji, zato morajo o tem ponovno odločati. V primeru tržnice so se na gradbeno dovoljenje pritožili nekateri sosedje, zato smo projekt popravili in ponovno čakamo na gradbeno dovoljenje. Kdor išče negativne stvari, jih bo vedno našel. Moje sanje so tudi poglobitev železnice skozi mesto, od začetka Rožne doline do Zaloga, vendar ne vem, ali bom to dočakal.

V Ljubljani pa je v obdobju vašega županovanja nastalo kar nekaj gradbenih jam (Kolizej, Emonika, Stožice ...), za katere se zdi, da bodo ostale zaradi nezainteresiranosti investitorjev nedotaknjene tudi v prihodnjih letih.
Nobene gradbene jame ni, ki bi bila v domeni mesta. Kolizej, Šumi, Celovški dvori so zasebne investicije, tako kot trgovski del Stožic. Mesto lahko prevzame odgovornost le za tisto, kjer je lastnik ali investitor. Kaj lahko storimo v projektih, kjer so investitorji žal v stečaju, ali so projekti nedokončani? V mestnem svetu smo celo sprejeli odlok, da bi lahko vsak investitor zgradil objekt v dveh fazah. Prva faza bi bila gradnja do nivoja 0, tako da bi bili zgrajeni kletni prostori in površina prehodna. Poglejte samo gradbeno jamo za Petrolovo stavbo na Dunajski cesti, ki je tam že dvajset let in je v lasti države. Gradbene jame niso v ponos mestu, vendar je mesto s sprejetjem prej omenjenega odloka naredilo korak k temu, da bi jih odpravili. Žal za več nimamo pristojnosti.

Ali MOL nima nobenih vzvodov, da bi vplival na investitorje, ki so sprva želeli graditi, nato pa so si premislili?
Gradbena dovoljenja izdaja uprava enota. Mesto ob izdaji le poda pogoje, pod katerimi se lahko gradi. S tem je naša vloga končana. Gradbena jama na Bavarskem dvoru, ki jo prodajajo na "slabi banki", je nevarna, vendar MOL nima nobenega vpliva na to.

Kaj se dogaja s projektom Emonika, s katerim bi Ljubljana dobila novo železniško in avtobusno postajo? Madžarski investitorji ne kažejo velikega interesa za dokončanje projekta. Očitali so vam, da ste jim povišali komunalni prispevek ...
Mesto je tudi v tem primeru naredilo vse, kar je lahko. Določili smo pogoje za gradnjo in tudi omogočili poglabljanje železnice v prihodnosti. Veliko dela je opravil podžupan Janez Koželj, ki je samo zaradi Emonike v osmih letih sodeloval na več 90 sestankih. Zdaj se morata dogovoriti investitorja, Slovenske železnice in madžarski Trigranit. Kar pa se tiče dviga komunalnega prispevka pri Emoniki, se to sploh ni zgodilo. Po novi zakonodaji je bil v komunalni prispevek vključen tudi DDV, ki ga prej ni bilo. Sam si tudi recimo želim, da bi Ljubljana dobila Ikeo, vendar drugega kot spremembe občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) ne moremo narediti. Lahko ga spremenimo šele takrat, ko se bo Ikea dogovorila za nakup zemljišča za gradnjo.

Kaj se bo zgodilo s številnimi propadlimi ali začasno ustavljenimi projekti? Lahko se zgodi, da bodo ostali nespremenjeni še v času vaših naslednikov na županskem položaju.
V naslednjem mandatu se bomo skušali dogovoriti, da bi bili ti projekti dograjeni do etaže 0. Vendar dokler se ne bo splošno stanje v državi izboljšalo in med ljudmi zavladal optimizem, težko pričakujemo tuje investitorje. Pa bi si želel takega, ki bi prišel v Slovenijo in ustvaril neko "greenfield" investicijo, zgradil nekaj novega, ne pa da kupuje obstoječa podjetja, kot je denimo Telekom. Očitno smo kot država glede na tržni delež, ki ga imamo v svetovni ekonomiji, še vedno nezanimivi za tovrstne naložbe. Upam, da bomo v prihodnjih letih dobili kakšno res pomembno tujo naložbo. Ampak zdaj smo že pri državnih temah.

Letos ste obiskali z nafto in plinom bogat Azerbajdžan, ki svoje premoženje vlaga v številne investicije tudi po Evropi. Ali so bili morda zainteresirani za kakšne investicije na področju Ljubljane?
Azerbajdžan zdaj vlaga tudi na področju nekdanje Jugoslavije. Obiskala nas je njihova delegacija, ogledali so si potencialne investicije, čakamo odgovor. Pogovorov s potencialnimi investitorji je bilo sicer veliko, obiskali so nas tudi vlagatelji iz Kitajske, Turčije ... in vsi so izkazali svoj interes. Vsem sprva pokažem gradbene jame. Vložek v projekt na Bavarskem dvoru je bil devet milijonov evrov, zdaj se prodaja za milijon in pol. Gre za izjemno dobro priložnost, ki ima že urejeno gradbeno dovoljenje, tako da se gradnja lahko začne takoj. Vendar čakamo kupca.

Kaj pa Stožice? Potencialnih investitorjev v trgovski del je bilo že nekaj, vendar se do zdaj ni zgodilo še nič konkretnega.
Prepričan sem, da bo prej ali slej trgovski del Stožic nekdo kupil. Za tistega, ki ga bo prevzel, bo to zelo dobra naložba. Z morebitnimi investitorji se zdaj pogovarjajo na "slabi banki". Obstaja vsaj pet razlogov, da bo trgovski del Stožic postal najboljši tovrstni center v Sloveniji.

Zakaj Stožice niso zanimive denimo za Ikeo, ki jo bolj zanima nakup zemljišč v BTC-ju za Kristalno palačo?
Ta teden bodo predstavniki Ikee v Ljubljani in ko se bodo z Zavarovalnico Triglav dogovorili za nakup zemljišč, bomo lahko začeli postopek izdelave OPPN-ja. Sicer pa vsak investitor sam ocenjuje, katere lokacije so mu privlačnejše. Ikea bo zgradila trgovski center po svojem konceptu, Stožice pa bodo ostale klasičen trgovski center s 120 trgovinami.

Propadajoči spomeniško zaščiteni Plečnikov stadion za Bežigradom je primer, kako lahko le peščica sosedov prepreči, vsaj po predstavljenih načrtih, všečno prenovo.
Vem le za tri prebivalce sosednjih Fondovih blokov. Tudi sami so namreč nagrajeni projekt ob predstavitvi pohvalili. ARSO je sprva dal soglasje za izdajo gradbenega dovoljenja, na katerega se je omenjena trojica pritožila. Ministrstvo za okolje in infrastrukturo je nato zavrnilo soglasje in ga vrnilo v ponovno odločanje. ARSO nato ni dal soglasja, investitor se je pritožil na pristojno ministrstvo, to pa je zadevo znova vrnilo v odločanje na ARSO. In to traja že pet let. Najbolj nerazumljivo je, da ti trije stanovalci Fondovih blokov ugovarjajo parceli, ki je v zemljiški knjigi vpisana kot last MOL-a. Parcela bi po njihovem mnenju morala pripadati njim, ker so tam imeli vrtičke. Pogodbo za prenovo smo podaljševali šest let, zgolj zato, ker se je nekdo odločil, da temu nasprotuje. To predolgo odločanje je prava tragedija za Plečnikov stadion, vendar smo nemočni in ne moremo narediti drugega, kot čakati. K sreči je Joc Pečečnik, ki ima največji delež v investiciji, še vedno zagret za prenovo stadiona.

Ljubljana postaja morda celo največja turistična atrakcija v Sloveniji. Toda kaj nameravate storiti, da Ljubljana ne bo zanimiva zgolj turistom? Na lestvici Globalization and World Cities Research Network (GaWC) je denimo pomembnost Ljubljane v svetu narasla, zdaj je t. i. gamma mesto (9. kategorija), vendar naj bi v svetovnem ekonomskem pomenu še vedno zaostajala za mesti, kot so Zagreb, Beograd, Riga, Nikozija, Sofija, Bratislava, Bukarešta.
To je bolj vprašanje za državo. Ljubljana pa je v svojem razvoju v osmih letih zelo napredovala, o čemer pričajo tudi številne mednarodne nagrade in priznanja: leta 2010 smo bili Unescova svetovna prestolnica knjige, v Barceloni smo leta 2012 zmagali v konkurenci 347 mest iz 36 evropskih držav in prejeli prvo nagrado za ureditev nabrežij Ljubljanice, kar je poklon podžupanu Koželju in vsem sodelujočim arhitektom. Smo edino mesto, ki je kar dvakrat prejelo nagrado za evropski teden mobilnosti. Tu ne gre samo za zadeve na papirju, temveč za konkretne učinke in trajne ukrepe, ki smo jih izvedli, kot je recimo sprememba prometnega režima na Slovenski cesti, s čimer smo za kar 58 odstotkov zmanjšali odtis črnega ogljika. Največja nagrada, pravi oskar, pa je podelitev naziva Zelene prestolnice Evrope 2016 za dosežke v trajnostnem razvoju. Komisija je v obrazložitvi dejala, da smo v najkrajšem času naredili največ sprememb z uresničevanjem vizije Ljubljana 2025, ki smo jo sprejeli leta 2007. Do zdaj so bili vsi zmagovalci s severa Evrope, razen francoskega Nantesa in španske Vitorie Gasteiz. Lonely Planet pa je letos Ljubljano proglasil za drugo najbolj priporočeno turistično destinacijo letošnjega leta. Pred nami je le Grčija, za nami pa so Velika Britanija, Francija, Italija. Med petimi najboljšimi smo mi edino mesto.

Lonely Planet pač vsako leto izbere deset novih zanimivih mest in držav. Vsekakor pa to pripomore k večjemu turističnemu obisku.
Brez zamere, toda ko bo kdor koli z vašega področja prejel podobno priznanje in se uvrstil med najboljše tri v Evropi, mu bom osebno čestital. Ni tako samoumevno prejeti takšne nagrade. Za tem namreč stoji ekipa sodelavcev, ki vsak dan trdo dela za izboljšanje kakovosti življenja v našem mestu, za kar sem jim izjemno hvaležen. Zaradi turistov se proda tudi več izdelkov, prihaja do novih naložb, povečuje se optimizem. Na tem področju sem zelo občutljiv, še posebej, če Ljubljane kdo ne ceni. Angleški Rough guide nas je letos uvrstil med 10 najbolj zaželenih destinacij, dobili smo tudi nagrado za najlepšo novoletno okrasitev. Ponosni smo, da je Ljubljana v družbi najboljših.

V nasprotju s turizmom pa se Ljubljana le počasi razvija na drugih področjih. Število prebivalcev upada, zapirajo se predstavništva tujih podjetij ... Zakaj Ljubljana ni zanimiva za tujce, razen za turiste? Neprestano se opozarja, kako najboljši slovenski strokovnjaki odhajajo v tujino. Zakaj ne bi tega trenda obrnili?
To ne bo držalo. Število prebivalcev Ljubljane ne upada, ampak ravno nasprotno. Pred tremi leti je prvič po letu 1994 število prebivalcev začelo naraščati. V preteklosti so se nekateri spraševali, zakaj smo dovolili gradnjo takšnega števila novih stanovanj. Preprosto, večja ponudba stanovanj pomeni nižjo ceno. Ko sem napovedal, da bo cena stanovanja v Ljubljani 2.000 evrov za kvadratni meter, kar se je dejansko zgodilo, so nekateri o tem dvomili. Kriza je še dodatno pripomogla, da so cene stanovanj zdaj še nižje. Ljubljančani se več ne izseljujejo v sosednje kraje, zato ker je cena stanovanj tam nižja. V Ljubljani posegamo tudi na visokotehnološko razvojno področje s sodelovanjem med Tehnološkim parkom Ljubljana ter različnimi fakultetami. Regionalna razvojna agencija ljubljanske urbane regije in Tehnološki park Ljubljana ustvarjata odlične pogoje za zaposlovanje mladih, tako imamo pri nas že peto skupino mladih izobraženih ljudi, ki ustvarjajo nove projekte. Odprti smo tudi do tujih podjetnikov, ki bodo delali pri nas, prvemu takemu bomo v kratkem omogočili bivanje v neprofitnem stanovanju. Težava, ki jo vidim pri tem, je dejstvo, da je Slovenija relativno mlada država in se mora šele pozicionirati. Še pred nekaj leti so nas nekateri mešali s Slovaško in Slavonijo. Zato so toliko pomembnejši uspehi naših znanstvenikov, kulturnikov in športnikov, ki so najboljši ambasadorji. Naša ovira je tudi, da imamo razmeroma majhen trg.

Ena izmed trenutnih klavrnejših podob Ljubljane so njeni športni kolektivi, ki so večinoma na robu obstoja, tudi vaše krimovke. Hokejisti, košarkarji, nogometaši so vedno manj pomembni na evropskem ali celo na domačem športnem zemljevidu. Kako vrniti ljubljanski šport na pota stare slave?
Razlogov je več. Mesto je recimo športnim kolektivom dalo 220.000 brezplačnih ur za uporabo športnih objektov, tistim, ki so uspešni v evropskem merilu, pa smo omogočili finančno podporo, ker promovirajo Ljubljano. Športni direktor NK Maribora Zlatko Zahovič je v enem intervjuju dejal, kaj bi šele naredil Maribor, če bi imel Jankovića za župana. V klubih je prišlo do krize, za katero so odgovorni tako nekateri politikanti kot tudi nekateri mediji. Otroci denimo sodelujejo v športu, če imajo v športu svoje vzornike. Ko so bile krimovke evropske prvakinje v rokometu, je med mladimi izjemno naraslo zanimanje za rokomet. In tako je z vsakim športom. Da bi imeli urejen klub, ki bo dosegal uspehe tudi v Evropi, mora biti zagotovljeno financiranje. Če ne bo sponzorskega vlaganja v šport, ne bomo imeli vrhunskih rezultatov, mladi ne bodo imeli svojih vzornikov in ne bo dovolj zanimanja za šport. Lahko se nam zgodi, da bomo imeli pozneje veliko večjo težavo z zasvojenostjo mladih in zdravljenjem. Med številnimi gospodarskimi družbami, bodisi državnimi ali zasebnimi, ni dovolj poguma, da bi s finančnimi vložki pomagali športu. Danes je težko najti predsednike klubov, saj bi ti morali zagotoviti tudi določena finančna sredstva. V Ljubljani smo navajeni vrhunskih rezultatov v športu, za kar potrebuješ kakovostne igralce. Nekateri novinarji me sprašujejo, koliko sredstev so podjetja v mestni lasti namenila ljubljanskim klubom. Zakaj že? Ali so klubi, ki so prejeli denar, v lasti Zorana Jankovića? Niso! Sem le športni navdušenec.

Ali bi bilo bolje, če bi nekatere klube privatizirali po vzoru angleških nogometnih klubov?
Nisem povsem prepričan. Anglija je velik trg in tam lahko klubi veliko zaslužijo samo s prodajo navijaških artiklov. Slovenija pa je za svetovne proizvajalce majhen trg, saj predstavljamo le pol odstotka evropskega trga. Vendar bi morali pri nas vsi izkazovati neko lojalnost in vlagati v športne klube že zaradi mladih. MOL denimo trenutno plačuje 98 trenerjev mladih selekcij.

Nekateri tuji klubi iz manjših ali ne preveč bogatih sredin lahko, tudi zaradi iznajdljivosti in podjetnosti lastnikov, povsem spodobno obstajajo tudi na račun ustvarjanja igralcev.
Takšno zgodbo je v Unionu Olimpiji začel Zmago Sagadin. Mladi igralci so dve, tri leta vztrajali v Olimpiji in odšli v druge bogatejše klube. Zdaj je to vlogo prevzel beograjski Partizan. Pri nas tudi ni veliko primernih menedžerjev. Eden uspešnih slovenskih športnih menedžerjev je Zlatko Zahovič. Vsi slovenski nogometaši si zdaj želijo igrati v Mariboru, saj le tako lahko odidejo v tujino. Prej je bilo to mogoče le, če si igral v reprezentanci.

Glede na dejstvo, da se četrtič podajate na županske volitve, ste najbrž preverili možnosti ponovne izvolitve? Boste ponovno izvoljeni v prvem ali drugem krogu?
O tem bodo odločali Ljubljančanke in Ljubljančani, vendar verjamem v zmago že v prvem krogu. Če primerjam lokalne volitve z državnozborskimi, se v Ljubljani točno ve, kaj je bilo narejenega. Ljudje se odločajo na podlagi tega, kar vidijo. Z enako vnemo bomo delali naprej v dobro naših meščanov. Načrtujemo 300 projektov in do konca leta 2018 nameravamo končati vizijo, ki smo si jo zastavili do leta 2025. Ljubljano imam preprosto rad. To me motivira k temu, da vse projekte končamo. Državi sem ponudil svoje izkušnje in znanje, da bi bila lahko tako razvita kakor Ljubljana, vendar tega ni sprejela.

Če boste izvoljeni, se vam v naslednjem mandatu v nasprotju s prejšnjima dvema, obeta tudi pogostejše obiskovanje sodišč. MOL se je zapletel v precej zoprno zgodbo o prodaji parkirišč ob Vojkovi cesti podjetju Tritonis, za katera je sodišče pozneje razsodilo, da si jih je MOL nezakonito prilastil. Druga zgodba so Stožice, kjer ste med osumljenimi preslepitve pri pridobitvi posojila (podpisali naj bi 1,8 milijona evrov vredno domnevno fiktivno pogodbo, s katero je Grep, ki je gradil Stožice, dobil 50 milijonov evrov vredno posojilo pri NLB-ju). Glede na dejstvo, da ste v zadnjem času pogosto pod drobnogledom preiskovalcev, bodo na sodiščih skušali dobiti epilog najverjetneje tudi kakšni drugi sumi kaznivih dejanj, v katere naj bi bili vpleteni.
O vložitvi številnih ovadb imate mediji več informacij od mene. Glede primera Tritonis bom mirne duše obiskoval sodišče, če se bo to zgodilo. Preiskovalna sodnica je ovadbe zavrnila, ker je dejala, da ni elementov kaznivega dejanja, nato pa jih je odobril sodni senat. Zdaj smo vložili pritožbo. V primeru Tritonisa je bil MOL nesporen lastnik zemljišč, ki so bila vpisana v zemljiško knjigo brez plomb in jih je prodal na javni dražbi. Kaj je narobe s tem? V dveh različnih sodbah je okrožno sodišče dalo enkrat prav nam, drugič pa ne. Torej si tudi sodniki o tem niso enotni.

V zadevi Tritonis ste potem izgubili na višjem sodišču in sodba je zdaj pravnomočna.
Drži, toda o zadevi bo moralo odločiti tudi vrhovno sodišče in na dokončne odločitve je treba počakati. O ovadbah glede Stožic me nihče ni obvestil, le mediji ste o tem poročali. Ne bom presenečen, če bom za kakšno zadevo znova izvedel iz medijev. Žal ni pomembna končna odločitev, temveč le, da se o tem poroča in vznemirja javnost. Navsezadnje tudi nobena tožba ne govori o tem, da je Zoran Janković kaj dobil. Pri Stožicah naj bi dvakrat plačali isto zadevo (čiščenje gradbene jame) in za to upravičili evropska sredstva, kar ne drži. Gradbeno jamo je očistil Grep, zasebni partner v projektu Stožice, ki smo mu za opravljeno delo tudi plačali. O kakršni koli goljufiji in prejemanju neupravičenih sredstev od EU-ja tako ni govora. Tudi pristojno ministrstvo smo obvestili, da smo v postopku stečaja SCT-ja prijavili, da ta ni izvedel svojih obveznosti.

Torej v prihodnje ne pričakujete kakšnih sodnih procesov proti vam, povezanih z vašim vodenjem Ljubljane?
Sodni procesi bodo. Želim si le, da se začnejo čim prej, da lahko dokažem svojo nedolžnost. Toda edini postopek, v katerem je vložena pravnomočna obtožnica, je glede Mercator centra v Nišu (ovadba zaradi suma zlorabe položaja v Mercatorju v času, ko je Mercator v Nišu urejal OPPN za trgovski center, op. a.). Pogodbe, ki je bila sicer dobra za Mercator, nisem podpisal, zanjo sem prvič izvedel iz revizijskega poročila dve leti po tem, ko sem zapustil Mercator. In jaz naj bi bil za to odgovoren? Glede na vse pretekle izkušnje lahko celo verjamem, da bo NPU še ta mesec izvedel kakšen postopek zoper mene. Sami se lahko vprašate, zakaj prav zdaj.

V preteklosti ste nenehno tarnali, kako vam je Ljubljani neprijazna prva Janševa vlada s spremembo zakona o financiranju občin "kaznovalno" odtegnila 57 milijonov evrov sredstev. A čeprav smo v zadnjih letih imeli dve t. i. levi vladi, vladala je celo vaša Pozitivna Slovenija, Ljubljani ta sredstva niso bila vrnjena.
Prva Janševa vlada nam je odvzela 57 milijonov evrov letno, druga Janševa vlada, ko je bil finančni minister dr. Janez Šušteršič, še dodatne štiri milijone. 7,5 milijona pa nam je vzela tudi vlada Alenke Bratušek. Ljubljana se kljub temu razvija in lahko si samo predstavljate, kaj vse bi lahko naredili, če bi imeli na razpolago vsa ta sredstva. Na drugi strani smo se v osmih letih zadolžili le za 60 milijonov evrov (na današnji dan dolg MOL-a znaša 116 mio. evrov), svoja posojila redno odplačujemo, po zakonu pa bi se lahko zadolžili še za dodatnih 70 milijonov, pa se ne bomo. Če pa bi ustavili vse investicije, ki jih izvajamo, bi lahko v enem letu odplačali ves dolg, vendar je pomembno vlagati v razvoj mesta za višjo kakovost življenja naših meščanov. Zato bomo tudi dolg postopoma odplačevali. Letna anuiteta odplačila predstavlja le štiri odstotke letnega proračuna.

Kaj sicer pričakujete od nove vlade? Nekdanji predsednik protikorupcijske komisije Goran Klemenčič, s katerim ste v sporu zaradi očitkov KPK-ja, da ste "sistematično in večkratno kršili zakonske obveznosti poročanja o premoženjskem stanju", bo denimo novi pravosodni minister.
Novi vladi želim vso srečo pri delu, sam ne pričakujem ničesar. Pravosodnega ministra je izbral mandatar vlade. Svojo pravico bom iskal na vrhovnem sodišču, saj je takratni predsednik KPK-ja gospod Goran Klemenčič zgodbo razlagal precej nenavadno. Sodišču je tako zatrdil, da me niso pozvali k ničemur, čeprav bi me lahko pozvali k odstopu. To, da obstajajo sumi, je približno tako, kot če bi tudi vam dejal, da obstaja sum, da vam bo spodrsnilo na mokri cesti. Pričakujem odločitev vrhovnega sodišča.

V mestnem svetu ste do zdaj imeli večinsko podporo mestnih svetnikov vaše liste, ki so izpolnjevali vaše želje. Ali glede na razpad in poznejši poraz vaše Pozitivne Slovenije na državnozborskih volitvah pričakujete, da bo vaša lista ostala vodilna v mestnem svetu. Brez podpore mestnih svetnikov bi se kot župan znašli v precej drugačnem položaju kot do zdaj?
Mestni svetniki LZJ-ja niso izpolnjevali mojih želja, ampak ste takšen vtis ustvarjali nekateri mediji s svojim poročanjem. Lista Zorana Jankovića je svoje naloge opravljala na odborih, kjer je kritično obravnavala vsako točko. Na sejah potem ni bilo potrebe po razpravljanju, sploh pa ne po politikantskem obračunavanju. Nekateri opozicijski mestni svetniki so na odborih večkrat glasovali za, potem ko so bile v sejni dvorani prisotne kamere, pa so bili kar naenkrat proti. Za uspeh in razcvet Ljubljane gredo zasluge izjemni ekipi, ki dela na MOL-u ter v javnih podjetjih in zavodih, in dejstvu, da je imela Lista Zorana Jankovića večino v mestnem svetu. Zato pričakujem, da bo dobila večino tudi v novem mandatu. Če so Ljubljančani zadovoljni z razvojem mesta, bodo to potrdili na volitvah.