Vipavski Križ, eden najlepših slovenskih srednjeveških krajev, je v celoti spomeniško zaščiten. Zato so bila vsa dela še toliko zahtevnejša in stalno pod budnim nadzorom varuhov stavbne dediščine. Harij Bat, predsednik krajevne skupnosti, je ob koncu del zadovoljen: "Res je ves kraj živel dobesedno na gradbišču. Vse vaške ulice, celoten kriški trg, prav vse je bilo prekopano. Križani smo bili res potrpežljivi. Vse priznanje pa gre tudi izvajalcem, ki so se res potrudili."

Idrijska družba SGP Zigrad je z ajdovsko občino pogodbo o obnovi podpisala lani, rok za dokončanje je bil kratek – dobrih devet mesecev. Podjetje Arhikon je predtem novo zunanjo podobo "mesta za obzidjem" načrtovalo skladno z zahtevami varuhov kulturne dediščine. Za skoraj dvomilijonsko naložbo so večino denarja, kar 1,2 milijona evrov, pridobili iz javnega razpisa Evropskega sklada za regionalni razvoj. Preostalo je prispevala ajdovska občina.

Bistvo je očem skrito
Bistvo naložbe je pod novimi kamnitimi tlakovci – zgradili so skoraj kilometer fekalne kanalizacije in 766 metrov meteorne kanalizacije. Prav vsaka kriška hiša ima priključek. Zamenjali so več kot 600 metrov vodovoda in zgradili dva kilometra in pol povezovalnega kanala. Vse odpadne vode Vipavskega Križa in bližnjih zaselkov so speljali v novo čistilno napravo s 700 enotami.

Harij Bat pravi, da so razmere zdaj neprimerljivo boljše: "Kanalizacije sploh nismo imeli, večina hiš ni imela odtokov. Res smo bili kot v srednjem veku. Vsepovsod je zaudarjalo, smrad je bil neznosen. Tudi pitno vodo smo imeli izjemno slabo. Zdaj je vse drugače. V Križu ne smrdi več in pijemo dobro vodo!" Pod zemljo bodo speljali tudi vso električno napeljavo, prav tako tudi vse telefonske vode. Kriške "gase" torej po zraku ne bodo več prepredene z žicami. Še posebej očarljiv je obisk Vipavskega Križa zvečer, ko ga razsvetljuje več sto talnih in stoječih LED-luči.

Srednjeveška podoba ob odprtju
Ob odprtju obnovljenega najmanjšega slovenskega mesta so Križani kolo časa zavrteli za več kot pol stoletja nazaj. Ves kraj se je odel v srednjeveško podobo, goste je pričakala kriška gospoda, po ulicah in na trgu so se predstavljali rokodelci. Za živopisno dogajanje je poskrbelo Turistično društvo Vipavski Križ, ki sicer vsako leto junija pripravlja tako imenovane Semanje dneve.

But je prepričan, da bo nova podoba kraju dala tudi nov zagon, predvsem v turističnem prebujanju: "Že zdaj Križ obišče več kot 400 polnih turističnih avtobusov na leto. Resda imamo ogromno arhitekturnih, spomeniških in zgodovinskih znamenitosti v kraju, toda gostom moramo omogočiti tudi, da si pri nas odpočijejo, se odžejajo in najejo. V Križu nimamo gostilne, nimamo niti ene trgovinice s spominki ali drugimi rokodelskimi izdelki, tako značilnimi za Križ. Tu moramo sami križani pljuniti v roke."

Župan obljubil parkirišča
Da bo Vipavski Križ za obzidjem ohranil novo staro srednjeveško podobo, bo seveda treba umakniti pločevino iz najožjega mestnega jedra. Avtomobile naj bi domačini puščali izza obzidja. "Zato pa potrebujemo dodatna parkirišča. Pa ne le za nas, tudi za številne turistične avtobuse in druge goste, ki se do obzidja pripeljejo z vseh koncev sveta," poudarja Lado Likar, ki živi v najožjem mestnem kriškem jedru. Ajdovski župan Tadej Beočanin odgovarja: "Parkirišča so predvidena za gradnjo v letu 2016. Denar v proračunu bo, krajanom lahko obljubim, da bodo do prihodnjega poletja imeli tudi to urejeno. Zdaj pa je njihova naloga, da kraj turistično prebudijo, da spoznajo, da je turistična podjetniška pobuda v njihovih rokah. Ne le za gostilno in trgovine, treba bo poskrbeti tudi za prenočišča, apartmaje. Verjamem, da bodo Križani uspešni."

Veliki možje v Križu
Vipavski Križ ponuja res izjemne zgodbe. Križani so ponosni, da je v njihovem kapucinskem samostanu dolga leta živel in delal znameniti pridigar Janez Svetokriški. Izvirnike njegovih del še vedno hranijo v samostanski knjižnici. V Križu je zadnjo novembrsko nedeljo leta 1563 pridigal tudi Primož Trubar. Sicer pa prva pisna omemba kraja sega v 13. stoletje. Konec 15. stoletja je dal goriški škof zgraditi grad s štirimi stolpi in ukazal kraj zaščiti z mogočnim obzidjem. Bali so se vpadov Turkov in Benečanov. Leta 1507 je Križ dobil tržne pravice, leta 1532 ga je cesar Ferdinand povzdignil v mesto. Od leta 1636 je v njem kapucinski samostan z bogato knjižnico. Pozneje so zgradili še samostansko in župnijsko cerkev. Danes v Križu živi 177 ljudi.

Zanimive kriške prireditve
Križani, ki so res izjemno ponosni na zgodovino njihovega kraja oziroma mesta, vsako leto pripravljajo Kriške semanje dneve. Ker ste letos te že zamudili, vas vabijo na še dve praznični prireditvi. Ob božiču pripravljajo Božično zgodbo – žive jaslice. Po ulicah ali gasah, kot jim pravijo domačini, in na samostanskem vrtu se pred vašimi očmi odvije "božična zgodba", žive jaslice na prostem.

S svojo lepoto in pestrostjo vsako leto navdušuje tudi razstava jaslic v kriškem Domu krajanov, ki ostane odprta vse do svečnice. Nastopajočih je približno dvesto. Prvo oziroma drugo nedeljo v januarju pa organizirajo novoletni pohod – Spoznajmo soseda. "Velika prednost pohoda je dostopnost za vse, saj obsega od 4 do 5 ur lažje hoje skozi Vipavski Križ in sosednje kraje, ki so vsem sicer po imenu zelo znani, skozi njihove gase in čez brajde okrog njih pa naša noga redko stopi. Zato je pohodnikom vedno dobrodošla tudi razlaga zgodovinskih, geografskih, arhitekturnih in drugih zanimivosti, ki jih domačini radi predstavijo pohodnikom," so Križani zapisali kot vabilo na novoletno srečanje. Toda do novega leta bo še precej priložnosti za obisk najmanjšega slovenskega mesteca, Vipavskega Križa. Izkoristite jih.