To so Gorjanci. Do planinske postojanke pri Miklavžu ali do doma na Gospodični, najbolj vztrajni pa se povzpnejo na Trdinov vrh, se večina odpravi peš iz zadnje vasice, ki nima parkirišča. Zaparkirana kmečka dvorišča spravljajo vaščane v slabo voljo in naveličani so, da morajo za obiskovalci, ki imajo s seboj polne nahrbtnike hrane in pijače, le pospravljati.
"Največ preglavic smo imeli zadnjo zimo, ko je bilo ogromno snega in so nam ljudje, namenjeni na Gorjance, s svojimi jeklenimi konjički pogosto zaprli pot do gospodarskih poslopij," tarnajo vaščani Gabrja. "Za njimi zdaj, ko je sneg skopnel, na travnikih, pašnikih in v gozdu pobiramo smeti." Predsednik Krajevne skupnosti Gabrje Robert Malnar v imenu vaščanov pove, da je skrajni čas, da uredijo vsaj parkirišče za obiskovalce.
Njihovim težavam je prisluhnil novomeški Zavod za turizem. Njegov direktor, Ivo Kuljaj je na posvet v mestno hišo povabil vse, ki bi lahko zagrizli v problem. Enotni so, da je treba najprej izbrati parkirni prostor. Možnosti je več. Vodja občinskega Urada za prostor, Mojca Tavčar, omenja dve: na delu občinskega zemljišča ob Šumečem potoku in zemljišče nasproti cerkve. Obe lokaciji sta dovoljeni v občinskem prostorskem načrtu. Krajani pa imajo drugo rešitev. Predlagajo, da bi lahko večje parkirišče uredili v opuščenem peskokopu tik ob cesti, ki pelje na vrh Gorjancev. Osem hektarjev veliko območje je v lasti pašne skupnosti Jugorje.
Planinci valijo krivdo na "divje" pohodnike
"Za mene je planinec tisti, ki je v Planinskem društvu, plačuje članarino in varuje naravo. Na Gorjancih je takih vsega pet odstotkov, drugo so divji pohodniki, ki se neodgovorno vedejo." Tako odločen je predsednik novomeškega planinskega društva Anton Progar. "Naše poti so označene, vsak planinec ve, kaj je uradna pot!" Hkrati pa se prvi mož planincev strinja, da bi bilo dobro urediti parkirni prostor za vse, ki radi hodijo po Gorjancih.
Vaščani bi radi hitro rešitev, okoljska stroka pa svari, da bi morali problematiko parkiranja, pohodništva in turizma na Gorjancih obravnavati celovito in v sodelovanju s sosednjo državo. Območje, opredeljeno kot Žumberak - Gorjanci, namreč po vstopu Hrvaške v Evropsko unijo ne bo več mejno. Obiskovalcev iz obeh držav bo v gorjanskih gozdovih verjetno še več.
Z mejo ali brez - gozdovi na Gorjancih so zasebni
"Ne motijo nas planinci, pohodniki, noben obiskovalec, skrbi pa nas, da se neodgovorno sprehajajo po gozdu tudi takrat, ko opravljamo sečnjo ali kako drugo delo." Tako našteva Roman Zaletelj, upravnik največje zasebne posesti na Gorjancih. To je 820 hektarjev velika posest Hrenovih, ki se razteza na turistično najbolj obiskovanem delu gozda in delčku gorjanskega pragozda. Lastniki razmišljajo tudi o turistični dejavnosti. "Doslej smo se ukvarjali le z gozdarstvom, zakaj ne bi ljudem, ki hodijo po naši posesti, še kaj ponudili?" Bomo videli!
Več pa danes v Slovenski kroniki po Dnevniku.
Za MMC Petra Držaj
Foto: Jože Grajžl