Mariborski podžupan, ki je po odstopu Franca Kanglerja prevzel vodenje občine, je prepričan, da je v tem trenutku edini kandidat, ki bi lahko uspešno sodeloval z mestnim svetom in po zastavljeni poti mandat pripeljal do konca. Ob tem opozarja, da je mestni svet še vedno legitimen, tako da se mu bo moral novi župan pri svojem delu v omejenem mandatu do določene mere tudi prilagoditi.

Mikl, čigar kandidaturo sta podprla Županova lista in SLS, sicer priznava, da je bila postavitev radarjev ključen povod za dogodke, ki so Maribor pripeljale v trenutni politični položaj, ob tem pa poudarja, da so v preteklih šestih letih naredili tudi veliko dobrega. Preden se je podal v politiko, je bil Mikl skoraj tri desetletja zaposlen na Slovenskih železnicah, kot podžupan pa je bil pristojen za področje šolstva in športa. Med drugim je bil trinajst let tudi predsednik nogometnega kluba Dogoše.

Kaj je bil povod za vašo odločitev, da boste kandidirali za župana?

Name se je obrnilo veliko ljudi in me spodbudilo h kandidaturi, med drugim tudi zaradi mojih izkušenj s področij, ki sem jih pokrival kot podžupan. Obenem pa sem že dokazal, da sem ta trenutek edini kandidat, ki lahko nadaljuje delo s tem mestnim svetom in tako ta mandat pripeljem do konca. V trenutni situaciji je namreč ključno, da nadaljujemo zastavljene cilje in ta mandat zaključimo, saj novi župan ne bo imel polnega mandata.

Kaj je po vašem mnenju v Mariboru šlo narobe, da je sprožilo dogodke, ki so pripeljali v trenutni položaj?
Po mojem mnenju je bil ključni povod za nejevoljo ljudi postavitev radarjev, kar smo tudi sami na neki način priznali, svoje pa so k nezadovoljstvu prispevale tudi medijsko odmevne ovadbe zoper župana Franca Kanglerja. Po drugi strani pa je na razvoj dogodkov gotovo vplivala tudi gospodarska kriza, toda te krize nismo povzročili mi in jo bomo tudi težko sami odpravili. Kriza je v Mariboru pustila več opaznih socialnih posledic. Bi pa ob tem dejal, da smo vendarle v teh šestih letih naredili tudi veliko dobrega in končali več evropskih projektov.

Kako kot Mariborčan gledate na proteste, ki so se razširili tudi po drugih krajih v Sloveniji, in kako gledate na kulturni praznik, ko se je zgodila vseslovenska ljudska vstaja na eni in Zbor za republiko na drugi strani?
Protesti kot takšni so vedno dobrodošli. Nič ni narobe, če ljudje, tudi s slovenskimi zastavami in simboli opozarjajo politike naj ne spijo na lovorikah, naj se zavedajo tako položaja, v katerem smo, kot tudi odgovornosti, ki jo politiki nosijo. Sam upam, da bo zdaj tudi v politiki na državni ravni prišlo do neke stopnje ozaveščenosti do trenutnih okoliščin. Bo pa po mojem mnenju teh protestov vedno manj. Na to nenazadnje kaže tudi število udeležencev četrte vseslovenske vstaje, ki je bilo bistveno manjše od števila protestnikov na tretji. Po mojem osebnem mnenju je trenutna politika bolj naklonjena protesnikom.

Kakšno je vaše stališče do zahtev, da bi morali odstopiti tudi mestni svetniki? Ali bi obstoječi svet lahko ogrozil delovanje novega župana?

Mestni svetniki so se pač odločili, tako kot so se. Sami se ne čutijo odgovorne v tolikšni meri, da bi morali prenehati ta mandat, za katerega so bili legalno izvoljeni in so še vedno legitimni. Pri tem so izhajali iz stališča, da imajo tudi oni svoje volivce, ki so jim v pogovorih izrazili podporo. Zavedati se moramo, da ima Maribor 97 tisoč volilnih upravičencev, kar je znatno večja številka v primerjavi s tistimi, ki so jih pozivali k odstopu. Novoizvoljeni župan se bo seveda do določene mere moral prilagoditi tudi mestnemu svetu. Težko si predstavljam, da bo s svetom uspešno sodeloval kandidat, ki jih med kampanjo označuje za Butalce. Prepričan pa sem tudi, da bo mestni svet pripravljen sodelovati pri vseh projektih, ki so dobri za Maribor. Večina projektov je že zastavljena in tu novi župan ta trenutek ne bo mogel zastaviti nečesa bistveno drugačnega, temveč bo moral svetu predstaviti jasno vizijo o tem, kako bodo sodelovali, in stremeti k temu, da ta mandat čim bolj učinkovito pripelje do konca.

Franc Kangler je za seboj pustil več nedokončanih projektov. Bi jih vi, če bi bili izvoljeni, izpeljali do konca?
Med večjimi projekti prvo prioriteto predstavlja gotovo mariborska knjižnica. Pri umetnostni galeriji in Maksu pa smo vnovič prejeli zaušnico od države, ki nam je vzela deset milijonov evrov, kljub temu pa si bom sam prizadeval, da bomo nadaljevali z obema. Zdaj smo zagotovili tudi sredstva za obnovo energetske učinkovitosti vrtcev in šol. Moja velika želja pa je tudi dvorana Tabor, za katero smo že pridobili gradbena dovoljenja, zdaj pa čakamo le še na razpis države, kjer bomo, upam, uspešni. Skratka ostalo je precej projektov, ki jih je mogoče udejanjiti do konca mandata. Po mojem mnenju ni smiselno popolnoma opustiti katerega izmed projektov, gotovo pa bo, če se bo kriza nadaljevala, kateri izmed njih moral za nekaj časa počakati v predalu. Kriza se še ni končala in sam se bojim, da se tudi ne bo kmalu, kar se bo seveda poznalo tudi na sredstvih, ki bodo na voljo za izvedbo zastavljenih projektov.