Sicer pa je 36-letni specialist menedžmenta Folko Puconja prepričan, da je čas za menjavo generacij v vodstvu Maribora. Zaposlen je na ministrstvu za obrambo, poleg tega pa je tudi mestni svetnik stranke SNS. Kot svetnik je podpisal zahtevo za sklic seje, kjer bi mestni svet razpravljali o svoji samorazpustitvi, vendar razprave na koncu ni bilo.

Puconja je prvi uradno potrdil kandidaturo za mariborskega župana, ob predstavitvi pa ga je spremljal tudi predsednik SNS-a Zmago Jelinčič. Puconja je prepričan, da je ljudi na ulice privedel občutek nemoči, zato meni, da je ljudem treba povrniti zaupanje v politiko, tako lokalno kot tudi državno.

Kaj je bil povod za vašo odločitev, da boste kandidirali za župana?
Za kandidaturo sem se odločil, ker sem prepričan, da je potrebna menjava generacij pri ljudeh, ki so pripravljeni prevzeti odgovornost za Maribor. Sam pripadam generaciji, ki je neobremenjena s preteklostjo. Ne zanimajo me spori med tako imenovanimi nekdanjimi oblastniki in tako imenovanimi pomladniki. Sem kandidat s pogledom v prihodnost, brez balasta iz preteklosti, samo tako bo mogoče Maribor spraviti iz krča, v katerega so ga ti ljudje spravili.

Kaj je po vašem mnenju v Mariboru šlo narobe, da je sprožilo dogodke, ki so pripeljali v trenutni položaj?
Zgodil se je skupek nekih okoliščin. Na eni strani je svoje prispevala vsesplošna socialna stiska, na drugi strani pa so se pri oblasteh začeli kazati sledovi korupcije, klientelizma in nepotizma. Nedvomno pa je dogodke sprožila postavitev radarjev po plenilskem sistemu, ki je še dodatno obremenila že tako obubožane prebivalce našega mesta. Radarji so tako postali zadnji povod za upor ljudi. Pretekle nepravilnosti ljudi namreč niso prizadele neposredno in v tolikšni meri. Si predstavljate, da je nekdo, ki se vozi z enega konca mesta na drugega, zaradi nepazljivosti ob koncu meseca kaznovan s tako rekoč tremi povprečnimi plačami ali celo izgubo vozniškega dovoljenja? Z radarji se je nameravalo črpati velike količine denarja neposredno iz žepa ljudi.

Kako kot Mariborčan gledate na proteste, ki so se razširili tudi po drugih krajih v Sloveniji, in kako gledate na kulturni praznik, ko se je zgodila vseslovenska ljudska vstaja na eni in Zbor za republiko na drugi strani?
Ljudje imajo pravico izražati svoje mnenje na protestih, ki so legitimni, pri čemer sam nasprotujem vsakršnemu nasilju, ki se je na protestih pojavljalo na obeh straneh. Povsem neprimerno pa bi bilo tudi, da bi kateri koli kandidat oziroma katera koli stranka izrabljala proteste za svojo promocijo. Protesti so bili izraz neke nemoči ljudstva, ki je na ta način izrazilo željo po spremembi in drugačnem ravnanju politike. Zdaj je pomembno povrniti ljudem zaupanje v oblast, tako lokalno kot tudi državno. Ljudje so namreč izgubili tako zaupanje kot tudi upanje. Če so politiki pametni in želijo delati v dobro državljanov oziroma občanov, so sporočilo protestov razumeli. Politiko bo treba voditi drugače, bolj pošteno. Za korupcijo in klientelizem ni prostora. Tisti politiki, ki so se na kakršen koli način okoristili ali pa so celo ravnali kaznivo, se morajo ne glede na politično opcijo, ki ji pripadajo, znajti pred sodiščem. Sam verjamem, da bo pravna država opravila svojo nalogo in te ljudi sankcionirala.

Kakšno je vaše stališče do zahtev, da bi morali odstopiti tudi mestni svetniki? Ali bi obstoječi svet lahko ogrozil delovanje novega župana?
Sam sem bil podpisnik zahteve za sklic izredne seje mestnega sveta, kjer bi razpravljali o njegovi samorazpustitvi. S tem predlogom je bilo mogoče preveriti, ali za samorazpustitev obstaja politična volja. Na seji pa nato do razprave sploh ni bilo, saj je koalicija na čelu s Kanlgerjevo listo glasovala, da razprava o tej točki ni dovoljena. To je jasen signal, da politične volje za samorazpustitev sveta v tem trenutku ni. Novoizvoljeni župan bo s tem svetom moral sodelovati. Menim pa, da so tudi svetniki sprejeli sporočilo demonstracij in uvideli, da se je čas za politične igrice med levim in desnim iztekel. Smo v izredno težki gospodarski in socialni situaciji, v kateri moramo združiti vse moči, da se dogovorimo za dobro našega mesta.

Franc Kangler je za seboj pustil več nedokončanih projektov. Bi jih vi, če bi bili izvoljeni, izpeljali do konca?
Nekatere je gotovo treba nadaljevati, nekatere pa opustiti. Mariborsko kulturno središče Maks je trenutno ena velika sramota za Maribor, saj od njega ostajata le zapora ceste in velika gradbena luknja. Na tem mestu bi bilo bolj smiselno postaviti muzej slovenske industrije. Maribor je bil v preteklosti izredno močno industrijsko mesto, tako da imamo na razpolago tako eksponate kot tudi ljudi, ki bi lahko povedali kaj o svojih izkušnjah. Če ima Bistra tehnični in Pivka vojaški muzej, bi v Mariboru bilo nedvomno mesto za muzej slovenske industrije, ki bi nedvomno bil zanimiv tudi širši javnosti. Urediti je treba tudi tržnico. Srednjeveška tržnica v taki obliki, kot je zdaj, ne more več funkcionirati. Tu je treba v dialogu z zavodom za varstvo kulturne dediščine poiskati rešitev, s katero bi uredili normalne in zdrave delovne pogoje za branjevke in branjevce, ki danes zmrzujejo, medtem ko se dežniki na tržnici lomijo. Pomembno je, da se dogovorimo in pogovorimo.