Jože P. Damjan z Ekonomske fakultete v Ljubljani:
Jože P. Damjan z Ekonomske fakultete v Ljubljani: "Že zdaj je, recimo, diskontna stopnja 30 odstotkov, torej to pomeni, da banke že zdaj toliko odpisujejo. V bodoče pa od 40 do 50 odstotkov denarja ne bomo nikoli dobili nazaj." Foto: MMC RTV SLO
Jože Mencinger
Jože Mencinger z Ekonomskega inštituta Pravne fakultete poudarja: "Če smo se vključili v evroobmočje, potem moramo sprejeti dobre in slabe strani, pri čemer je zelo jasno, da pri tem nismo enakopraven partner, da odločajo veliki in mi se ravnamo po teh velikih." Foto: MMC RTV SLO
Tudi Slovenija bo porok Grčiji

Ekonomisti poudarjajo, da je pomoč Grčiji zaradi stabilnosti evra neizogibna, temu pa ostro nasprotujejo sindikati, je za TV Dnevnik poročala Vesna Zadravec.

Evro bomo rešili le, če bomo pomagali Grčiji
Pri odločitvi o pomoči Grčiji ne gre za vprašanje, ali bomo pomagali tej državi, temveč ali želimo ohraniti stabilen evropski bančni trg. Z ohranitvijo skupne evropske valute bi obdržali nižje obrestne mere, prosto trgovinsko menjavo, in kar je najpomembneje, izognili bi se politični krizi, poudarjajo ekonomisti. Evro bomo rešili le, če bomo pomagali Grčiji.

Jože Mencinger z Ekonomskega inštituta Pravne fakultete poudarja: "Če smo se vključili v evro cono, potem moramo sprejeti dobre in slabe strani, pri čemer je zelo jasno, da pri tem nismo enakopraven partner, da odločajo veliki in mi se ravnamo po teh velikih."

Grčiji je zato treba dati čas, da si opomore in vsaj del dolga čez desetletja vrne. Nekaj dolga pa bo tudi Slovenija morala odpisati. Jože P. Damjan z Ekonomske fakultete v Ljubljani: "Že zdaj je, recimo, diskontna stopnja 30 odstotkov, torej to pomeni, da banke že zdaj toliko odpisujejo. V bodoče pa od 40 do 50 odstotkov denarja ne bomo nikoli dobili nazaj."

Sindikati pomoči nasprotujejo
Ta denar je izgubljen, pa menijo sindikati. Prepričani so, da bodo špekulativno ravnanje nemških in francoskih bank, ki so podpirale grško neustrezno zadolževanje, zdaj plačali tudi slovenski delavci. Pomoči zato ostro nasprotujejo.

Dušan Semolič, predsednik ZSSS-ja: "Nekdo bo to moral poravnati, in ker se zaradi tega povečuje proračunski primanjkljaj v Sloveniji, bodo natanko ti gospodje pritiskali po zniževanju socialnih transferjev. In krog je sklenjen."

Vlada za novo pomoč Grčiji ne potrebuje zelene luči DZ-ja
Kje je meja, do katere lahko Evropa svojim članicam sploh še pomaga? Po mnenju ekonomista Damjana je ta pri 15 odstotkih evropskega BDP-ja, to je 1.900 mrd. evrov. "Kar se tiče same Grčije bo dolg okrog 300 mrd., če pa dobimo zraven še Španijo, Irsko, Portugalsko pa bo ta vsota okrog 1.500 milijard," poudarja. Če pa 1.900 milijard Evropa preseže, potem bi bili stroški vzdrževanja evra večji od njegove koristi. In šele takrat bi bile razprave o razpadu evra smiselne.

Vlada za novo pomoč Grčiji v obliki poroštev tudi ne potrebuje zelene luči državnega zbora. Na vladi namreč pojasnjujejo, da je državni zbor dve milijardi poroštev naše države za skupni finančni mehanizem že potrdil.

Tudi Slovenija bo porok Grčiji