Nagrado booker je 60-letna pisateljica prvič prejela že leta 2009, za Wolf Hall, prvi del trilogije o ambicioznem ministru kralja Henrika VIII. "20 let takole čakaš na bookerja, potem pa prideta dva hkrati," se je za Mantelova pošalila na sinočnji razglasitvi v Londonu.
Založnik in predsedni žirije Peter Stothard je nagrajenko opisal kot "najboljšo delujočo pisateljico moderne britanske proze", ki je "na novo zastavila paradigmo zgodovinskega leposlovja." "V zadnjih letih nisem bral nobenega angleško govorečega pisatelja, ki bi imel tako precizen nadzor nad tem, kako uporablja jezik; v tem je podobna pevki ali pianistki." Bring up the Bodies je obenem tudi prvo nagrajeno nadaljevanje v 43-letni zgodovini podeljevanja nagrade, povzema The Guardian.

"Nagrada bo šla za odvajanje"
V "klubu" dvakratnih dobitnikov Bookerjeve nagrade sta poleg Mantelove doslej le Avstralec Peter Carey in Južnoafričan JM Coetzee. Lavreatka, ki je leta 2009 izjavila, da bo denar, ki pride z nagrado, zapravila za "seks, droge in rokenrol", se je letos pošalila, da bodo sredstva šla za "rehabilitacijo", nato pa dodala malo bolj pragmatičen odgovor: "Verjetno za mojo upokojitev."

Praznih rok so letos ostali Tan Twan Eng (The Garden of Evening Mists), Deborah Levy (Swimming Home), Alison Moore (The Lighthouse), Will Self (Umbrella) in Jeet Thayil (Narcopolis). Za ugledno literarno nagrado, katere uradni naziv je Man Booker Prize in ki znaša 50.000 britanskih funtov oziroma slabih 62.000 evrov, se lahko potegujejo avtorji iz Velike Britanije, Irske in dežel Commonwealtha. Lani, ko že žirija največji poudarek položila na "berljivost" izbranih del, je nagrado prejel Julian Barnes za roman The Sense of an Ending, ki je v slovenskem prevodu izšel pod naslovom Smisel konca.

Letos je bil, nasprotno, poudarek na "večkratni berljivosti" knjig. "Nobenega smisla ni, da bi nagrado podelili romanu, ki je mrtev v trenutku, ko je enkrat prebran," je za Gueardian še pojasnil Stothard. "Ogromno popolnoma korektnih knjig je, za katere to velja - čisto dobro čtivo so, ampak človek jih noče prebrati še enkrat. To je nagrada za knjige, ki se jih bo bralo še desetletja in ki ob vsakem branju razkrijejo kaj novega."

Kako je glavo izgubila Anne Boleyn?
Žirija, ki sicer pri ocenjevanju ni smela upoštevati prejšnjega romana Mantelove, se je kljub temu strinja, da je avtorica Wolf Hall po tehnični plati "absolutno presegla." Roman Bring Up the Bodies je od Wolf Hall bolj "zgoščen" ne le slogovno, ampak tudi zato, ker obravnava le devetmesečno obdobje v letu 1535, sosledico dogodkov, ki so vodili do obglavljenja Anne Boleyn. Čeprav gre za eno največkrat povedanih in dobro znanih poglavij britanske zgodovine, ga je Mantelova "sposobna oživiti, kot da bi bilo prvič." "Pred seboj imamo krvavo zgodbo, a Hilary Mantel je pisateljica, ki ji kri ne zamegli razuma in ki je sposobna podati moralne dvoumnosti in nestanovitnost politične situacije."

Stothard v romanu vidi "enako mero Dona Corleoneja kot DH Lawrenca", češ da so Cromwellove moralne dileme podobne tistim, s katerimi se soočajo liki v Botru, opisi angleške pokrajine pa bi lahko bili vzeti iz Lawrenceove Mavrice."

Za tiste, ki se jim ne ljubi brati
Zadnji del trilogije bo naslovljen The Mirror and the Light, proza Hilary Mantel pa bo kmalu dosegla tudi neberoče občinstvo: pravice za ekranizacijo je namreč že odkupil BBC. Šesturno televizijsko adaptacijo prvih dveh knjig načrtujejo za konec naslednjega leta.