To je le nekaj tem, o katerih v novi knjigi Vesolje zgodb piše fizik in filozof Sašo Dolenc. Ta teden na podkastu Številke gostimo avtorja knjige. Vabljeni k branju povzetka, celotnemu pogovoru pa prisluhnite na spodnji povezavi.

Pomemben je odnos z bralci
Gre za zbirko esejev o znanosti, ki jih je v zadnjih letih najprej objavil na portalu Kvarkadabra. To je zanj ustaljen delovni proces, saj je po enakem receptu objavil že precej knjižnih del. "S tem ustvarjam odnos z bralci, ki mi morda sporočijo kakšen dodaten vir, tako kaj popravim in dodelam. To je postal že del postopka nastanjanja knjig, sproti objavljam besedila, ta pa so potem na voljo tudi v prostem dostopu, tako lahko krožijo in jih ljudje sami nadgradijo," je obrazložil.

60 zgodb, razdeljenih v šest poglavij
V knjigi je zbral 60 zgodb in jih združil v šest poglavij: družba, ljudje, možgani, človeštvo, telesa in atomi. "Podobne zgodbe sem združil skupaj, a teksti so pisani tako, da vsak stoji zase. Kakor se pogovarjam z bralci, večinoma preberejo en tekst na enkrat pred spanjem, preberejo nekaj strani, se morda kaj naučijo in nadaljujejo naslednjič," pravi Dolenc.

Zakaj je nebo modro?
Brez dvoma je eden najbolj prepoznavnih popularizatorjev znanosti. Na tem področju deluje že 20 let, ko je skupaj s kolegi postavil Kvarkadabro - spletni časopis za tolmačenje znanosti: "Osnovna ideja je bila, da objavimo tisto, kar delamo sami. Bili smo študenti različnih področij, ki smo se skupaj dobili in ustanovili spletno stran, kamor smo dali tekste, ki smo jih pisali. To so bili predelani seminarji in drugi teksti, ki smo jih pisali za revije. Ideja je bila, da poskušamo poiskati stik z bralci. Pošiljali so nam vprašanja, ki so se dotikala njihovih življenj in so imela osnovno v znanosti. Skušali smo odgovarjati na ta vprašanja, bila so res različna. Tekste smo nato objavili v knjigi Zakaj je nebo modro." Glavno sito izbire tem je bilo popolnoma subjektivno oziroma kakor se je vprašal: "Ali me nekaj navduši ali ne? Vedno poskušam najti teme, ki mene navdušijo in na tem gradim. Ne poskušam iskati tem, ki meni niso všeč, hkrati pa bi špekuliral, da so zanimive drugim. Ta pristop se mi obrestuje."

Ob gledanju Cosmosa si je delal zapiske
Včasih so znanstveniki živeli v slonokoščenih stolpih in niso bili motivirani, da bi širšo javnost obveščali o svojem delu, stvari so danes drugačne. "Zvrst popularne znanosti se je nekako začela v 80. letih, ko je zamrlo veliko financiranje znanosti, ki ga je poganjalo tekmovanje med svetovnima blokoma. Znanstveniki so se morali obrniti na širšo javnost, da so pridobili zanimanje za svoje projekte, da so jih države nato podprle. Takrat je nastalo nekaj odmevnih in dobrih knjig, na čelu s Stephenom Hawkingom in njegovo Kratko zgodovino časa, nastale pa so tudi dobre TV-serije, ki so določena področja znanosti dobro približala širši javnosti." Fizik se z žarom v očeh spomni serije Cosmos: A Personal Voyage, kjer je blestel Carl Sagan. "To je bilo res fenomenalno, še danes se spomnim vseh detajlov. Delal sem si celo zapiske," se Dolenc spomni v smehu.

Svobodna volja in vizualizacija prihodnosti
Skupaj z nekaterimi preostalimi člani inštituta za kriminologijo je objavil knjigo Možgani na zatožni klopi (urednica zbornika Renata Salecl je bila že gostja Številk). V svojem prispevku je pisal o svobodni volji, tudi to temo pa je večkrat mogoče najti v Vesolju zgodb. Dolenc je prepričan, da človekova svoboda izvira iz dejstva, da ima zmožnost predvidevanja prihodnosti: "Ko so delali raziskave, so ugotovili, da nobena žival ne more za več kot nekaj minut predvidevati, kaj se ji bo zgodilo. Ljudje te ovire nimamo. To, da lahko z mislimi potujemo v času in se vživljamo v različne položaje, ki se ne dogajajo tu in zdaj, je vezano na sistem svobodne volje. Lahko predvidimo scenarije, kaj se bo zgodilo pod določenimi pogoji. To nam omogoči, da se tukaj in zdaj odločamo (dokaj) svobodno. Svobodna volja je časovna povratna zanka."

Umetna inteligenca sloni na zbiranju podatkov
Človek je po naravi družabno bitje in tudi to dejstvo mu je pomagalo pri kognitivnem preskoku. Številne raziskave so preučevale človekov učinek v družbah, ki so imele nad seboj neko obliko višje sile (verovanje v Boga) ali represivnih aparatov (Udba, Stasi ...). Napredek v tehnologiji pa na neki način pomeni, da nad našimi dejanji (in digitalnimi sledmi) bedi veliki brat. "Po eni strani imamo zmožnost takoj priti do katere koli informacije, po drugi pa smo tudi neprestano nadzorovani. Zbiranje informacij (področje velikega podatkovja) se je izkazalo, da je pomembno predvsem za umetno inteligenco. Zadnja leta je prišlo do močnega napredka na tem področju. Kar naenkrat imamo delujoče aplikacije za razumevanje govora, samodejno prevajanje, avtomobili znajo sami peljati po cestah, diagnostične metode v medicini se spreminjajo ... To vse deluje na podlagi ogromnega števila podatkov, ki smo jih zbrali. Prav na osnovi teh podatkov se lahko nevronske mreže učijo in postajajo zelo pametne," filozof v zbiranju podatkov vidi pozitivno stran.

Nadzor na cesti je koristen
Po drugi strani pa dodaja: "Treba je imeti pravo mero, na neki način je dobro, da imamo zalogo teh informacij, ker nam omogoča, da zgradimo sisteme, ki nam izboljšajo življenje, po drugi strani pa lahko povzroča marsikatero težavo. Če vemo, da smo nadzorovani, se obnašamo drugače. Najbolj smo ustvarjalni, ko nimamo občutka, da nas nekdo gleda. Zato je pomembno, da imamo prostore, kjer smo čisto svobodni. Nadzor pa je pomemben, ker je v določenih kontekstih dobro, da se ljudje obnašajo po bolj družbenih normah. Na cestah si želimo, da se ljudje počutijo nadzorovane, takrat se bolj držijo predpisov."

Zemljo je treba razumeti kot vesoljsko ladjo
Zanimajo ga številne teme, tudi vesolje. Kot fizik se dobro zaveda, da smo zaradi ogromnih razdalj (za zdaj) obsojeni na bivanje na tretjem kamnu od Sonca: "Zato moramo toliko bolj skrbeti za Zemljo, ni več samoumevno, da bo ostala taka, kot je zdaj. Moramo jo začeti dojemati kot veliko vesoljsko ladjo, za katero moramo skrbeti. Človek je včasih lahko nekam šel in njegova dejanja niso imela vpliva na širše okolje. Zdaj nas je na Zemlji že toliko, da močno spreminjamo to našo vesoljsko ladjo." In ladja potrebuje vzdrževalna dela.

Ne zavedamo se resnosti položaja
"Presenetljivo je, kako malo ljudi se res zaveda resnosti položaja, v katerem smo se znašli. Nekaj je treba storiti. Intuitivni odziv večine ljudi ne zazna tega problema. Velika umetnost je, kako ga predstaviti na način, da se bodo ljudje zavedali resnosti. V prometu nam lahko izmerijo hitrost in na tabli prikažejo našo hitrost, zaradi česar upočasnimo. Kako najti neki podoben sistem za velike družbene probleme, kot so denimo podnebne spremembe? Nabiranja ogljikovega oksida v atmosferi ne vidimo, tudi zato ne ukrepamo," je končal pogovor.

Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora, v katerem Sašo Dolenc govori še o številnih drugih temah: o kolesarstvu, odnosu med instinktom in razumom, večnem boju s psevdoznanostjo, kako je pretental Amazon, da je lahko objavil knjige v slovenščini ...

Glasbeni izbor Saša Dolenca: Alison Balsom: Paris (Gymnopedie No. 3)