"Pripravili smo sklop miniatur, ki jih je zdaj 11, iz različnih slogov in področij, od petja, plesa do instrumentalnih skladb. Izbor je bil v glavnem prepuščen samim izvajalcem in umetniško sta ga uredila umetniški vodiji Marko Hribernik in Peter Đorčevski," je v pogovoru za MMC pojasnil ravnatelj SNG Opera in balet Ljubljana Staš Ravter. To je v trenutnih razmerah edini pristop, ki so ga lahko ubrali, ob tem pa poudarja, da je pomemben tako za same ustvarjalce kot občinstvo. "Znotraj hiše vejeta veselje in radost, da lahko ustvarjamo, čeprav smo za javnost zaprti." Za vse operne in baletne navdušence se drevi ob 19.30 na Youtubovem kanalu SNG Opera in balet Ljubljana obeta izdaten odmerek estetike in lepote. Med božično-novoletnimi prazniki pa bo na ogled nov sklop miniatur, ki jih že pripravljajo v teh dneh.

Od izbruha epidemije so številne uprizoritvene umetnosti delno našle pot do gledalcev in poslušalcev prek spleta. Na vprašanje, kako so se prilagodili razmeram, ravnatelj opozori, da se opera in balet bistveno razlikujeta od dramskih gledališč. "Tam lahko prilagodijo svoje dejavnosti glede na število nastopajočih vsem zahtevam, pri nas pa, če postavimo celo zasedbo opere, je lahko takoj na odru 150 ljudi."

Ker je tako za operne pevce kot baletne plesalce zelo pomembno, da ohranjajo svojo telesno pripravljenost, individualne vaje potekajo ves čas. "Hiša je odprta in na voljo vsem, ki želijo vaditi. Potekajo tudi namenske vaje baletnikov za aprilsko premiero Vsi na valček. Sicer pa ima večina ansambla odrejeno delo na domu. Pred zaprtjem smo bili tik pred premiero Samoroga, to bo prva premiera v letošnji sezoni, ki je tako daleč, da potrebujemo le še 10 dni. Takoj ko dobimo zeleno luč za ustvarjanje in bomo lahko določili datum premiere, bomo lahko spet začeli vaje," pojasni cilje za naprej, a v isti sapi doda, da je časovnico zelo težko določiti, saj je trenutna epidemiološka slika slaba, zato si ne dela utvar. "Kot v prvem valu bomo tudi zdaj na repu sproščanja ukrepov."

Z novičnikom do boljše obveščenosti

Čeprav so razmere zaradi epidemije negotove, pa vseeno vsaj do določene mere nastali položaj poznamo že iz pomladanskega vala. "Delujemo predvsem tako, da spodbujamo umetnike k ustvarjanju, pridejo lahko v hišo vadit, seveda ob upoštevanju vseh potrebnih ukrepov. Skušamo jih tudi čim bolj tekoče in ažurno obveščati o dogodkih, o stanju in pripravah, ki bi lahko mogoče stekle, kdaj in kako. Ampak, glede na to, da tudi sami nimamo podatkov, je to seveda zelo težko."

Za lažje in učinkovitejše informiranje so po besedah ravnatelja ustvarili novičnik v dveh oblikah. Eden je namenjen zunanji javnosti, ki jo z njim obveščajo o dogajanju v hiši, drugi, ki bo izšel v kratkem, pa bo namenjen internemu komuniciranju, v njem bodo novice in uporabne informacije za zaposlene.

Novi koronavirus je vse obrnil na glavo

"Največja težava za umetniško hišo, ki upravičuje svoj obstoj s tem, da deluje navzven, da predstavlja svojo dejavnost občinstvu, je, da se ji ta možnost predstavljanja odvzame," ne skriva velikega razočaranja zaradi posledic epidemije, ki je še večje, ker "je njihova produkcija ravno izjemno dobro stekla." Kot našteje, so lani po več letih tekoče leto končali pozitivno, predstave so bile polne, povečalo se je število vpisanih abonmajev, skratka, zdelo se je, da operna in baletna hiša odpira novo poglavje. "Še februarja smo imeli že nekatere predstave razprodane do junija. Na žalost smo morali ta vzpon ustvarjanja v hipu ustvariti. To se je seveda poznalo tudi na finančnem področju, čeprav, kot kaže, bomo nekako zvozili, ker odlično sodelujemo z ministrstvom za kulturo. To nam res stoji ob strani, predvsem pri tehnični pomoči in svetovanju ter usklajevanju naših potreb in možnost preživetja."

Prihaja novi umetniški vodja baleta

Čez dva tedna bo znano, kdo je novi umetniški vodja baleta, kar pomeni pomembno novo poglavje v ustvarjanju hiše. "Zelo sem vesel, da sem po mučnem, dolgotrajnem iskanju in različnih pritiskih z različnih strani dobil izjemnega kandidata z neverjetnimi svetovnimi referencami, enega najpomembnejših baletnih ustvarjalcev na svetu, profesorja baletne vzgoje," je zadovoljen z izbiro.

Očitki o nekomuniciranju in nepoznavanju hiše

Opera je šla, bolj ali manj tudi na očeh javnosti, v zadnjih letih čez precej turbulentno obdobje – najprej res dolgoletna prenova, potem je sledilo več ponovljenih razpisov za ravnatelja. Na mesto ravnatelja SNG Opera in balet Ljubljana je bil Ravter, ki je javni zavod od aprila lani vodil kot vršilec dolžnosti, imenovan februarja letos. Ljubljanska operna hiša je tako dobila ravnatelja po treh neuspelih razpisih za ta položaj. V preteklih mesecih je bilo v medijih tudi več poročanj o očitkih dela zaposlenih o nekomuniciranju z njimi in nerazumevanju delovanja hiše.

"V kolektivu, ki ima redno zaposlenih 300 ljudi in še več deset honorarnih sodelavcev, je težko doseči popolno enotnost, vedno se najdejo posamezniki, ki imajo drugačno videnje in vizijo o delovanju hiše. To spoštujem. Uniformiranih umetniških kreacij tudi sam nimam ravno rad," pravi ravnatelj. "Po izobrazbi sem dramaturg in sem dolgo časa deloval kot praktični dramaturg, kot producent in v mladosti kot tehnični vodja zasebne skupine. Moj način dela je malce drugačen, predvsem zaupam svojima pomočnikoma, ker sta strokovnjaka za področje vodenja opere in baleta. Glavna komunikacija poteka prek njiju. Nikakor pa ne moremo reči, da ne komuniciram z zaposlenimi, moja vrata so odprta za vsakogar. A dejstvo je, da sam k 300 ljudem ne morem. Kdor koli pa ima kakršno koli vprašanje, sem tu. Res pa je, da imamo zelo oteženo komunikacijo s sindikatom Glosa, ki je po drugi strani avtor vseh teh obtožb. To pa zato, ker so bili v preteklosti oni vajeni voditi to hišo. Prejšnji ravnatelji so jim bistveno bolj popuščali kot jim jaz. Mislim, da je srž teh poskusov javnega linča ravno v tem, da izgubljajo svojo moč. Opera se začenja voditi strokovno, ne sindikalno," brez zadržkov odgovori na nekatere očitke.

Streha je po več letih puščanja vendarle popravljena

V preteklem letu so naredili več tehničnih izboljšav, ki so močno spremenile razmere za delo na bolje. Pri tem poudari izboljšanje akustike v dvorani in večjo uglašenost orkestra, s čimer sta se po besedah Ravterja veliko ukvarjala s prejšnjim umetniškim vodjo za opero Brankom Robinšakom. Še eno področje, na katerem so se razmere izboljšale, je klimatski sistem, za katerega se je izkazalo, da po prenovi ni bil ustrezno očiščen, zaradi česar so se pojavljale različne alergije, kar je predvsem za operne pevce velika nevšečnost. "V 14 dneh se je stanje bistveno izboljšalo. Klimo smo tudi uravnali, tako da orkestru zdaj manj piha, žal ne morem reči, da sploh ne piha. Puščala je tudi streha, kar nam je uspelo urediti tik pred zapadlostjo bančne garancije," našteje nekatere uresničene naloge. Na področju infrastrukture je za drugo leto v načrtu večja investicija, prav tako povezana s klimatsko napravo. "Zajetje svežega zraka za klimo v dvorani je tik zraven greznice. In če je nizek pritisk, se je že zgodilo, da je na kakšni premieri zelo zaudarjalo."

Ključna je kakovost predstav, ta privabi občinstvo

Podobno kot v gledaliških hišah se tudi v operi že nekaj časa angažirano posvečajo privabljanju novega, mlajšega občinstva. Kot pravi Ravter, sam verjame v zgolj eno vodilo: odličnost predstav, ki so pogoj za vse. "Večino našega repertoarja posvečamo klasični umetnosti, klasični operi in baletu, ukvarjamo pa se tudi z modernim pristopom k predstavam, k modernim reinterpretacijam klasike, to je dandanes zelo priljubljeno in zelo obiskano. Če povem na primeru Čarobne piščali, ki je imela na premieri 80 odstotkov mlajše javnosti. Bila je zelo dobra obiskana predstava, tudi zunaj abonmajev. Vedno trdim eno: najprej moraš imeti kakovosten izdelek, torej predstavo, da dobiš občinstvo. Ko je izpolnjen ta pogoj, ni več težava ne z mladimi ne s starimi, ker ljudje pridejo gledat. Seveda je potreben še naslednji korak: dober marketinški prijem, dobro tržno komuniciranje."

Kot razloži, so zelo okrepili marketinške dejavnosti in uvedli tudi sponzorstva. Lani se je za 10 odstotkov povečala prodaja abonmajev. "Sponzorstva so prišla kot posledica prepoznavnosti in pristopa k sami strategiji trženja. Brez sponzorjev smo v umetnosti res na slabem, ker tudi javne finance niso v najboljšem stanju, zato je potrebno na tem področju trdo delo," pojasni stvarnost, s katero se spopadajo številni kulturni deležniki. Po zaslugi sponzorja so lahko tako po 20 letih kupili nov kombi. "Takoj ko se bodo odprle nove možnosti za realno trženje, se bodo sponzorstva nadaljevala in stopnjevala," je prepričan ravnatelj.