Decembrske iskrice
1. Filmarja sta se vrnila z MVP-ja
Vabilo bralcem
V nedeljo zjutraj se je z Mednarodne vesoljske postaje (MVP) vrnila vesoljska ladja Sojuz MS-18, z njo pa profesionalni kozmonavt Oleg Novicki, ter člana filmske ekipe, snemalec ter producent Klim Šipenko in igralka Julija Peresild. Zadnja dva sta 12 dni snemala prizore ruskega filma Izziv, ki bo prvi igrani celovečerec, posnet v vesolju. Po besedah Šipenka so posneli približno 40 ur materiala, iz česar bodo uporabili do 40 minut. Film bo prikazal zgodbo zdravnice, ki se na MVP odpravi, da bi rešila življenje obolelega člana posadke.
Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je dejal, da bo misija pomagala predstaviti vesoljsko moč Rusije. "Bili smo pionirji v vesolju in ohranili samozavesten položaj," je dejal Peskov. "Takšne odprave, ki pomagajo oglaševati naše dosežke in raziskovanje vesolja na splošno, so odlične za državo."
Sojuz MS-18 je bil na postaji od aprila letos (poglavje 1).
Video 1: Prispevek TV Slovenija o vrnitvi
Video 2: Vkrcanje v Sojuz
Video 3: Odklop
Video 4: Pristanek
Video 5: Roskozmosov kratek povzetek vrnitve
Medtem je ruska tovorna vesoljska ladja Progres MS-17 potrošila 29 ur za premik z enega priklopnega mesta na MVP-ju na drugega, sporoča Roskozmos. Od postaje se je oddaljila 185 kilometrov in čakala na pravi trenutek za priklop na novi modul Nauka. Tam bo preizkusila, kako dobro držijo cevi za gorivo.
Progres MS-17 je na postaji od julija (poglavje 4).
2. 10 let Sojuzov v tropski vročini
Mineva 10 let, odkar ruske rakete Sojuz-ST letijo z Evropskega vesoljskega izstrelišča v Francoski Gvajani. Pripravili so tudi komemorativni kolaž izstrelitev.
Sojuz-ST je Sojuz-2 s povečanim prostorom za tovor in dodatnimi ukrepi za delovanje v visoki vlagi. S Sojuzom-ST je evropsko podjetje Arianespace dobilo raketo z zmogljivostjo med šibkejšo Vego in močnejšo Ariane 5.
Še dodatna zanimivost: na prvi izstrelitvi Sojuza iz Francoske Gvajane 21. oktobra 2011 sta v vesolje poletela tudi prva satelita evropskega satelitskega navigacijskega sistema Galileo. Več na povezavi desno.
Naslednje leto bodo s Kourouja poleteli trije Sojuzi, piše TASS. Po navadi poletijo po štirje na leto.
Polet Ariane 5 prestavljen
Mimogrede, ta petek bi morala s taistega izstrelišča poleteti evropska raketa Ariane 5, a so izstrelitev prestavili zaradi dodatnih preverjanj na talni infrastrukturi, so sporočili iz Arianespace. To bo zadnji polet Ariane 5 pred decembrsko izstrelitvijo vesoljskega teleskopa James Webb, zato bo vanjo uprtih veliko oči.
Video: Ruski povzetek desetih let
3. NanoRacks bi postavil zasebno vesoljsko postajo
Ta teden so tri ameriška zasebna podjetja razgrnila nov projekt: Starlab. Če bi lahko jedli neuresničene napovedi novih vesoljskih postaj skozi zgodovino, bi se zredili, zato jih je treba jemati zadržano. A glede na sestavo tokratnega konzorcija kot financiranje za njim je pobuda vendarle nekoliko realnejša (kot denimo Playboyev klub v orbiti).
Prvo podjetje je Nanoracks, znano tudi po modulu Bishop, ki je od decembra lani (poglavje 2) del Mednarodne vesoljske postaje, in ga trži. Drugi je ameriški industrijski mastodont Lockheed Martin, ki je med drugim naredil kapsulo v naslednjem poglavju omenjene vesoljske ladje Orion. Tretji pa je Voyager Space, vlagatelj, piše v sporočilu za javnost. Seveda ne bodo vsega plačali sami, računajo na primaknjene državne beliče. Nasa je namreč zaskrbljena nad možnostjo, da bi po upokojitvi Mednarodne vesoljske postaje zazevala luknja, in vabi podjetja, da jo premostijo. To pomlad je odprla razpis CLD, na katerega računajo Nanoracks in druščina.
In kakšen bo Starlab s tehničnega vidika? Imel bo tri odseke, vsi trije bodo povezani že na tleh in izstreljeni skupaj, predvidoma leta 2027. Prvi bo pogonski; nanj bodo pripeti štirje paneli sončnih celic, v njem bo ionski motor (ali več njih), moč 60 kilovatov. Drugi bo podporni odsek z rezervoarji za kisik, vodo in drugimi nujnostmi. Tretji pa bo napihljivi bivalno-delovno-znanstveni odsek s 340 kubičnimi metri prostornine (MVP ima dobrih 900 kubičnih metrov prostora z zrakom). Posadka bo stalno prisotna, štela bo štiri ljudi, zatrjuje Starlab.
Prostor bodo tržili, ljudje, podjetja, agencije bodo plačevali za posadko in eksperimente na postaji. Starlab napoveduje, da bo Nasa zgolj ena od številnih strank.
Starlabu v zelje sicer hodi prav tako ameriško podjetje Axiom Space. To je z Naso že podpisalo pogodbo za dograjevanje obstoječe Mednarodne vesoljske postaje, dodali naj bi do tri zasebne module in jih tržili. Prvi naj bi bil izstreljen leta 2024. Po upokojitvi MVP-ja pa bi se lahko Axiomov del odklopil in delal naprej. Prav prejšnji teden sta Axiom in Nasa odobrila načrte za dva modula, kar pomeni, da je tudi ta projekt dokaj realen.
Omenimo lahko še žalostno usodo podjetja Bigelow Aerospace. Imelo je visokoleteče načrte napihljivih vesoljskih postaj – in tudi marsikaj za pokazati. V orbito je poslalo kar dva prototipa vesoljskih postaj, Genesis I in Genesis II (ki sicer neaktivna še vedno krožita), pred leti je na MVP priklopilo modul BEAM, ki se je dobro izkazal in še danes služi kot skladišče. Bigelow je razvijal že napihljive module s prostornino 330 kubičnih metrov, a ga je ugonobila pandemija. Nekaj mesecev po izbruhu, ko je vse stalo, je družba odpustila vse zaposlene (poglavje 1). Čeprav še vedno obstaja, od nje ni več ne duha ne sluha. Morda jo bo zbudil svež Nasin razpis, morda pa je del tehnologije odšel ravno k zgoraj omenjenemu Lockheed Martinu, ki bo za Starlab proizvedel napihljiv vesoljski habitat.
Video: Starlabov predstavitvenik
4. Orion je končno združen s SLS-om
Na to so Nasa, Američani in številni ljubitelji vesolja čakali desetletja, če ne kar pol stoletja. Nova vesoljska ladja Orion je naposled nataknjena na vrh rakete SLS. S tem se je odprla pot za misijo Artemis I, kjer bodo prvič po letu 1972 poslali vesoljsko ladjo na pot okoli Meseca in nazaj.
Na izstrelitev bo treba še počakati. Inženirji bodo opravili serijo testov združene naprave, nato še podpornih sistemov, denimo stolpa, ki jo bo prepeljal do izstrelišča. Če bodo pri tem naleteli na težave, kar je realna možnost, sledijo zamiki. Nasa vztraja pri izstrelitvi sredi decembra, strokovni mediji pa so mnenja, da bo obveljala letnica 2022.
Primer testa: Pred kratkim so opravili preizkus umika oskrbovalne roke s kabli, kar se zgodi tik pred dvigom z izstrelišča (video spodaj).
Ameriški zakonodajalec je medtem namenil dobre pol milijarde dolarjev za prilagoditev pol stoletja delujočega tipa raketnega motorja, ki bo del močnejše druge stopnje SLS-a, poroča ArsTechnica.
5. Skoraj uspešen polet nove južnokorejske rakete
V četrtek je bila z Vesoljskega središča Naro slabih 500 kilometrov od Seula izstreljena južnokorejska raketa Nuri oziroma KSLV-II. Pri krstnih izstrelitvah so zapleti pogosti, tako je bilo tudi tokrat. Prvi dve stopnji sta svoje delo opravili, tretja pa je ugasnila 50 sekund prehitro in tako ni dostavila tovora, 1,5-tonskega balasta, v načrtovano 700-kilometrsko soncesihrono tirnico, sporoča tamkajšnji inštitut KARI.
Portal NasaSpaceFlight piše, da bo naslednja izstrelitev maja prihodnje leto. Tovor bo 1,3-tonski satelit. Cena izstrelitve naj bi bila 30 milijonov dolarjev oziroma 26 milijonov evrov.
Nuri je 3,5 metra široka in 47 metrov visoka raketa. Ima tri stopnje na letalsko gorivo. Z njo naj bi Južna Koreja dobila relativno poceni orbitalno raketo, s katero bi konkurirala na mednarodnih trgih.
Nuri je nadomestil raketo Naro-1. Ta je dvakrat odpovedala (2009, 2010), leta 2013 pa dosegla orbito, kar je bil velik uspeh za to državo. Pri razvoju je naletela na težave oziroma nezadovoljstvo ZDA, zato so Južni Korejci za prvo stopnjo uporabili ruski Univerzalni raketni modul (URM), ki je temelj programa Angara. V nasprotju z Narom pa je novi Nuri plod domačega znanja.
Video 1: Posnetek dogodka
Video 2: Krajši izsek izstrelitve
6. Rover posnetke na posluh postavi
Nasa je zbrala nekaj zanimivih zvočnih posnetkov, ki jih je ujel rover Perseverance na Marsu. Med njimi so zvoki vožnje, laserskega segrevanja okoliških kamnin in letenja helikopterčka Ingenuity.
Ti zvoki niso samo zanimivostnega značaja, z njimi inženirji ocenjujejo stanje naprav, znanstveniki pa nekaj izvejo o sestavi kamnin.
Poleg tega so ugotovili, da se zvok po Marsovem zelo redkem ozračju širi dlje od pričakovanj. Poudarjene so nižje frekvence. Razširjena je primerjava, da bi ljudje na Marsu zveneli kot pošastni Smrkci.
Perseverance na Marsu deluje od letošnje pomladi in po kraterju Jezero išče sledi nekdanjih voda, s tem pa morebitnih pradavnih za življenje ugodnih razmer.
Video, avdio: Nasa priporoča uporabo slušalk
7. Sonda Lucy v težavah
Malo po izstrelitvi je Nasina sonda Lucy zašla v težave. Eden izmed dveh panelov sončnih celic se po razprtju ni zaklenil, sporoča agencija. Panel je sicer skoraj popolnoma razgrnjen in proizvaja večino načrtovane električne energije. Sonda je zdaj v t. i. varnem načinu delovanja, medtem inženirji na Zemlji načrtujejo popravke. Panel naj bi še enkrat poskušali popolnoma razgrniti in zakleniti naslednji teden. Sicer pa so vsi preostali sistemi v dobrem stanju.
Sonda je namenjena vse do tirnice Jupitra, kjer je precej temneje kot pri Zemlji, zato potrebuje dva 7,3 metra široka panela. Morda bi lahko 12-letno misijo opravila tudi z enim mlahavim, a to je zanašanje na srečo, sreča pa v resnem vesoljskem poslu nima mesta.
Lucy je namenjena k Jupitrovim trojancem, ki potujejo pred in za planetom na njegovi poti okoli Sonca. Bili naj bi še pristnejši ostanki iz časa nastajanja Osončja od asteroidnega pasu med Jupitrom in Marsom.
Lucy je bila na raketi Atlas V izstreljena prejšnji teden (poglavje 5).
Video: Razpiranje panela v laboratoriju
8. NA KRATKO:
| Ameriški znanstveniki so umetno inteligenco "nahranili" s podatki o asteroidu Bennu, ki jih je zagotovila misija OSIRIS-REx. Dobili so pojasnilo, zakaj je površje Bennuja polno nepričakovano velikih balvanov. Več tukaj. | Nasa je v razvoj poslala nov vesoljski teleskop COSI. Izstreljen bo predvidoma leta 2025, gledal bo sevanje gama, torej vroče dele vesolja. V programu je sicer bilo 19 predlogov. | Inženirji Evropske vesoljske agencije so imeli zgolj tri ure časa, da so rešili sicer že stari vesoljski teleskop Integral. Zgodbo so popisali tukaj in je lep prikaz potrebe po osredinjenem, hipnem odločanju v nadzornih središčih. Integral deluje od leta 2002 in vesolje opazuje v vidni, rentgenski in gamasvetlobi. |
| Vzorec Lune, ki ga je nazaj prinesla kitajska misija Čang'e 5, je razkril nov tip bazalta, ki ga do zdaj tam niso našli, piše kitajska agencija Šinhua. Podrobneje tukaj. | Sodeč po raziskavi Univerze v Ženevi Venera v preteklosti ni imela oceanov, kar nasprotuje dozdajšnjim spoznanjem. Več tukaj. | Vikingi so Ameriko "odkrili" pred Kolumbom. A kdaj točno? Vesolje in znanost razkrijeta del slike, za pojasnilo je poskrbel Portal v vesolje. |
9. FOTO: Zadnji postanek Puščice
Nasino sondo DART so dali v zaščitni vsebnik, del postopka prikazuje zgornja fotografija, in jo poslali na pot proti izstrelišču.
DART bo prihodnje leto obiskal asteroid 65803 Didimos, ga preučil in se nato vanj zaletel. Zemeljski teleskopi bodo opazovali, koliko se bo zaradi tega asteroid premaknil. Gre za test tehnologije za obrambo Zemlje.
Načrtovani datum izstrelitve: 24. november.
10. FOTO: Čudni galaksiji
Hubblova ekipa je ta teden izpostavila fotografijo para galaksij v medsebojni interakciji, ki je 220 milijonov svetlobnih let stran. Galaksiji sta NGC 7752 (manjša) in NGC 7753 (večja), skupaj pa poimenovani Arp 86. Večja bo prej ali slej pogoltnila manjšo, morda pa jo zalučala daleč stran. Ker je par vsaj na videz nenavaden, je bil leta 1966 uvrščen v Atlas čudnih galaksij.
Drugi slovenski viri za vesolje
Portal v vesolje
Podkast Temna stran Lune (nova epizoda)
Revija Življenje in tehnika
Astronomska revija Spika
Revija Obramba
Agencija Tromba
Zavod Cosmolab
11. UPORABNIK POROČA: SF-SN o napredku SpaceX-a
Spacex tudi napreduje s polno paro. Prva GSE (tanki namenjeni shranjvanju goriva, vode in oksidanta potrebnega za polet) je dokončana z vsemi tanki in krio zaščito za le te. Trenutno dokončujejo ostalo napeljavo in dostavlajo dodatni izolator. Tu seveda ne moremo vedeti točno koliko jim še manjka do priključitve celotnega kompleksa z vzletnim stolpom. So pa dostavili šeeno ogromno cisterno (z volumnom okoli polovice enega večjega tanka), ki bo verjetno služila za "detanking" goriva (med testiranjem in po pristanku ali pa tudi vmes ob težavah bo občasno treba gorivo spraviti iz Spaceshipa nazaj v velike tanke. Zaradi razlik v pritisku je bolje imeti vmes dodatno stopnjo, kjer izenačiš temperaturo in pritisk goriva na tisto v tankih). Hkrati so navdušenci nad vesoljem že izračunali, da bo trenutni GSE sposoben napolniti "samo" dva kompletna Starship kompleta (Booster+Starship) hkrati. Kar je seveda premalo za napovedi Muska o poletih do Lune kaj šele Marsa, pri katerih bo potrebno več zaporednih poletov namenjenih ponovnemu tankanju "lunarnega/medplanetarnega" Starshipa v orbiti z gorivom potrebnim za dosego cilja. Musk je predkratkim odgovoril, da že načrtujejo gradnjo dodatnega večjega GSE kompleksa. Bodo pa seveda z gradnjo počakali dokler ne ugotovijo, kako trenutna sestava obstoječega GSE deluje. Da bodo drug GSE kompleks lahko optimizirali in odpravili kakršenkoli težave odkrite pri obratovanju prvega. Zaradi istega razloga trenutno stoji gradnja vzletnega stolpa na Spacex vzletišču (odkoder vzletajo Spacexove Falcon 9 rakete) v sklopu JFK kompleksa na Floridi. Starship 20 je že opravil dva poskusna prižiga motorjev. Enega samo z vakuumskim raptorjem, ki ima večjo šobo namenjeno optimizaciji potiska ob delovanju v vakuumu vesolja, drugega pa še z enim od "orbitalnih" raptor motorjev. Med kratkim testom je ponovno odpadlo nekaj "Starbrickov" (tako je Musk pred kratkim poimenoval posamezne plošče toplotnega ščita), kar kaže na nujne nadgradnje pri naslednjih Starshipih. Namreč že najmanjša napaka v toplotnem ščitu lahko povzroči katastrofo ob vračanju skozi atmosfero (videmo pri Space Shuttlu Columbia). Nekateri tako že špekulirajo, da tako kot SN16, ki naj bi poskusil pristati po SN15 (vendar ni poletel po uspešnem "obratu" in pristanku SN15 in trenutno stoji kot nekakšen spomenik zraven SN15), tudi SN20 ne bo poletel. Ampak bo njegovo mesto prevzela "nadgradnja" SN21, ki je trenutno v 5 sestavnih delih potrebnih samo združitve. No, manjkajo še zadnja zakrilca in Starbricki okoli prostora kjer se bo dele zvarilo skupaj. Danes so različne dele že pripeljali ven iz "šotora" in jih bodo verjetno že jutri ali v sredo zvarili skupaj. Verjetno najpomembnejša novica tega tedna pa je uspešen dvig in namestitev "Chopstickov" na sam vzletni stolp. Nosilne sani so že pritrjene na stolp in nosijo več kot 100 ton jekla, trenutno pa morajo vodila (kamor so sani pritrjene na stolpu) še povezati preko škripcev in jeklenih žic na gromozanski električni vitel z disk zavorami (primarno namenjen dvigovanju in spuščanju svedra in cevi na naftnih ploščadih). S sistemom bodo dvigovali in spuščali celotne chopsticke med "lovljenjem" pristajajočega Boosterja in Starshipa in sevda zlagali celoten komplet. Spacex je izbral "naftni vitel" zaradi tega, ker bosta dve (vsaj zaenkrat) od vzletno/pristajalnih ploščadi dejansko predelani naftni ploščadi. Z vzletanjem sredi morja se bo Spacex rešil problema gromozanskega hrupa ob vzletu, hkrati pa bo hlajenje izpuhov raketnih motorjev ob vzletu opravilo morje. Trenutno dve ploščadi imenovani Phobos in Deimos Spacex že predeluje, vendar bodo tako kot v JFK kompleksu počakali z nameščanjem vzletnega stolpa na ploščadi dokler se vtletni stolp v Boca Chici ne izkaže kot delujoč. Stopnišče (oziroma sestavni deli zanj) namenjeno vzletnemu stolpu se tudi naprej sestavlja in se bo začeo nameščati na sam stolp verjetno po dokončani namestitvi Chopstickov. Prav tako so temelji za novi "wide high bay" že dokončani, delavci pa že postavljajo kovinsko ogrodje samega hangarja. Dokončan hangar bo omogočil pospešitev gradnje ostalih prototipov (predvsem Boosterja), saj je obstoječi High Bay trenutno povsem zaseden s tremi deli Boosterja 5. Namreč v proizvodnem kompleksu se je že opazilo označene sestavne dele za Booster 6, samo dokončno sestavo Boostejra pa lahko izvedejo samo v High Bayu (Low in Mid bay sta prenizka za dokočno zlaganje). Booster 4 še vedno čaka na kakršnekoli teste, ki se bodo verjetno zgodili šele ob vrnitvi na vzletno/pristajalno mizo ob dokončni inštalaciji Chopstickov. Namreč testni vžig vseh 29 raptor motorjev na Boosterju je nekaj povsem drugega od testnega vžiga 3 raptorjev na Starshipu. Vžig na trenutnem "booster podstavku" bi skoraj gotovo poslal delce betona pod boosterjem leteti na vse smeri in ustvaril krater pod stojalom. Krater, ki bi lahko povzročil kolaps samega Boosterja. Dodatno bodo verjetno morali uporabiti tudi vodo (ali kak drug sistem dušenja zvoka) ob testnem vžigu, saj je že vžig treh raptorjev prekleto glasen. Še link do[url="//https://twitter.com/_brendan_lewis/status/1451889827742244868/photo/1"] slike vseh "videnih" delov [/url]Starshipov (prvi deli za SN24 že videni) in Boosterjev ter njihovo stanje glede združevanja. Je pa dejansko slika že "zastarela" zaradi napredka Spacexa
-SF-SN 2021-10-25T14:37:47+02:00
12. SKOK V ZGODOVINO: 20 let malega satelita PROBA-1
Pred dvema desetletjema, 22. oktobra 2001, je bil na indijski raketi PSLV izstreljen satelit Proba-1, spominja Evropska vesoljska agencija. Opisuje ga kot ambiciozen poskus uvedbe poceni tehnologij v orbito in začetek trenda, ki ga danes vidimo v komercializaciji raziskovanja vesolja, miniaturizaciji in uporabi prosto dostopnih komponent.
Tedaj so bili sateliti po večini večtonske naprave, PROBA pa je imela le 94 kilogramov pri velikosti 60 krat 60 krat 90 centimetrov. Bila je za tedanje čase precej avtomatizirana, vgradili so ji litij-ionske baterije, sončne celice na galijev arzenid, tiste dni napredni vesoljski čip ERC-32 ...
Ne le to, Proba kljub načrtovani "življenjski" dobi dveh let še kar kroži okoli Zemlje in jo opazuje s spektrometrom Chris ter kamero z ločljivostjo površja pri petih metrih. S tem je najstarejši še delujoč Esin satelit za opazovanje Zemlje. Leta 2009 je bil izstreljen naslednik, Proba-2, leta 2013 pa Proba-V, ki preučuje rastlinje. Čez dve leti pa se bo začela dvojna misija Proba-3, kjer bosta dva satelita poskušala čim bolj natančno vzdrževati medsebojno razdaljo. Več o Probi-1 tukaj.
NA VIDIKU:
V prihodnjih dneh, morda tednih – Ariane 5 – SES-17 (prestavitev poleta zaradi preverjanja talne infrastrukture)
Ponedeljek, 25. oktober – H-II A – QZS-1R
Četrtek, 28. oktober – Sojuz-2.1a – Progres MS-18
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje