O starosti in prostoru se govori predvsem z medicinskega vidika. O varnih prebivališčih za starejše, brez pragov ali stopnic oziroma kot napotek starejšim, naj se čim več gibljejo. Toda kako naj bodo aktivni udeleženci v prostoru, če jim ne namestimo dovolj klopi, ograj na klančine, ne omogočimo učinkovitega javnega prevoza ali dostopa do storitev peš.

Veliko storitev se seli na splet, banke in pošte, pa tudi trgovine, predvsem na podeželju, izginjajo. Toda pri tem pozabljamo, da velik del družbe predstavljajo tisti, ki niso odrasli v digitalni družbi, hkrati pa jih izrinjamo iz prostora.

Mesto 65+
V oddaji predstavljamo izsledke arhitekturne razstave Vizije so 16: Mesto 65+, Staranje med umikom in urbanostjo, ki je nastala v sodelovanju Društva arhitektov Ljubljana in Univerze za tretje življenjsko obdobje. Ta opozarja, da mestni načrtovalci in arhitekti slabo poznajo potrebe starejših. Toda podoba starosti v družbi se hitro spreminja, namesto za štirimi stenami, so danes starejši aktivni udeleženci v mestnem življenju. Ob tem je pomembno tudi to, da se družba hitro stara, delež starejših od 65 let pa je v Sloveniji kar 20-odstoten. Razstava zato naslavlja širše prostorske potrebe starejših. Ne zgolj potrebo po varnem in udobnem bivanju. Govori o socialnih, čustvenih in participatornih potrebah starejših, ki potrebujejo ustrezen odgovor v prostoru.

Arhitekturne rešitve za boljšo starost
Eden projektov, ki je močno spremenil vsakdan starejših, je zaprtje ceste pred Domom upokojencev Idrija. V pogovorih z uporabniki doma so arhitektke studia Prostorož spoznale, da bi zaprtje ceste, ki ni bila potrebna, prineslo izjemne koristi. Iz ceste je tako nastal trg, uporabniki doma pa se danes veliko pogosteje vključujejo v mestno dogajanje. Toda tovrstnih prostorskih posegov, ki s posluhom za starejše spreminjajo prostor, je malo. Čeprav se zdi, da je prenova Poljanske ceste v Ljubljani prinesla predvsem koristi, nam starejši, študenti študijskega programa Trgi, ulice in stavbe okoli nas na Univerzi za tretje življenjsko obdobje, razkrijejo pomanjkljivosti prenove za starejšo populacijo.

V kontekstu staranja nedvomno premalo pozornosti namenjamo tudi raznoliki ponudbi za bivanje. Čeprav se zdi, da starejši pri nas v večini bivajo v domovih za starejše občane, je resnica drugačna, saj ti predstavljajo rešitev za zgolj 5 % starejše populacije. Velika večina, več kot 90 % starejših prebiva drugače, predvsem sami doma. Ob tem ponudba močno zaostaja za povpraševanjem, gradijo se predvsem domovi, oskrbovana stanovanja so na trgu šele nekaj let, prve bivalne skupnosti, ki so že desetletja na Zahodu, pa so v gradnji.

Toda pravočasna odločitev za ustrezno prebivališče je v starosti ključna. Arhitektka Meta Kutin nam, v nasprotju s stereotipi o starosti, predstavi majhno stanovanje v mestnem središču za aktivno upokojenko, in hišo v Litiji, v katero se je iz prevelike enodružinske hiše preselil par v zrelih letih. Omenjene enodružinske hiše, značilne za Slovenijo, so starejšim pogosto v breme, zato nam arhitektka Ana Belčič predstavi tudi različne scenarije, da bi iz teh hiš nastale bivalne skupnosti za starejše, po vzoru tovrstnih skupnosti na Danskem.

Več v oddaji Podoba podobe.