Trenutno so mesečne premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja določene v znesku med 34,50 evra in 35,67 evra brez popusta. Zavarovalnica Generali je s 1. majem 2023 napovedala dvig mesečne premije za dopolnilno zdravstveno zavarovanje za 10,39 evra oziroma več kot 30 odstotkov. Tudi drugi dve zavarovalnici, Triglav zdravstvena zavarovalnica in Vzajemna, sta napovedali možnost dviga premije v prihodnjih mesecih.

Zato je vlada danes na dopisni seji sprejela uredbo o določitvi najvišje cene premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in bo predvidoma veljala do preoblikovanja zdravstvenega zavarovanja. Z uredbo se določa najvišja premija za dopolnilno zdravstveno zavarovanje na način, da mesečna premija za to zavarovanje ne sme presegati 35,67 evra. Razlog za ceno na navedeni ravni je, da je to trenutno najvišja polna premija na trgu dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj.

Sorodna novica Vlada bo sprejela zamrznitev višine cen dopolnilnega zavarovanja, podražitev nad 35 evri ne bo

Z določitvijo cene z uredbo se po navedbah ministrstva za zdravje zagotavlja "redna preskrba" s tem produktom, sicer bi se zaradi višine premije odrekli sklenitvi zavarovanja, saj bi bilo predrago za finančno šibkejši segment ljudi. "Posledično bi sami krili doplačila neposredno ob koriščenju zdravstvenih storitev, kar bi zanje pomenilo še večjo finančno stisko, saj doplačila lahko znašajo tudi nekaj tisoč evrov v okviru bolnišničnega zdravljenja," so zapisali v sporočilu za javnost.

Z določbami zakona o nadzoru cen je sicer določeno, da vlada z uredbo določi ustrezne ukrepe nadzora cen, kadar gre za dejavnosti, v katerih ima posamezno podjetje ali nekaj podjetij monopolni položaj, pa so te dejavnosti nujne za zadovoljevanje potreb ljudi in organizacij.

Enotno za vse razen oproščene plačila

Preoblikovanje zdravstvenega zavarovanja predvideva novela zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki jo je v parlamentarni postopek v torek vložila poslanska skupina Svobode. Novela predvideva uvedbo obveznega zdravstvenega prispevka, ki bo za vse enak in bo znašal 35 evrov, z možnostjo valorizacije enkrat letno. Prejemnik sredstev pa bi bil po novem Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), in ne več tri zasebne zavarovalnice.

V nasprotju z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem, ki je prostovoljno, bi obvezni zdravstveni prispevek morali plačevati vsi državljani, z izjemo tistih, ki so po zakonu že oproščeni plačila obveznega zdravstvenega zavarovanja. Za zaposlene bo od njihove plače znesek odtegnil delodajalec in ga nakazal v zdravstveno blagajno.

Sorodna novica Je ukinjanje dopolnilnega zavarovanja prelomna točka ali populizem?

Za upokojence, ki jim obvezno zdravstveno zavarovanje krije Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, se po pojasnilih ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana "ne spremeni nič". Upokojenec danes na račun dobi neto pokojnino, od katere dopolnilno zdravstveno zavarovanje prek položnice plača zasebni zavarovalnici, po novem pa bo obvezni zdravstveni prispevek "nakazan neposredno na ZZZS" in bo torej nakazana pokojnina za ta znesek nižja.

Za tiste, ki so že zdaj oproščeni plačila dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, denimo otroci, ki so prejemniki družinske pokojnine in so po dopolnjenem 18. letu nezmožni za delo, je zavezanec za plačilo obveznega zdravstvenega prispevka Zpiz in se prispevek ne bo odtegoval od njihovega pokojninskega prejemka.

Za prebivalce, ki jim je po zakonu priznana pravica do plačila prispevka za obvezno zavarovanje iz proračuna, bo tudi obvezni zdravstveni prispevek plačan iz proračuna. Kdo bo torej zavezanec za obvezni zdravstveni prispevek, pa bodo podrobneje definirali med parlamentarno proceduro sprejemanja zakona.

Kritike ZZZS-ja

Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) bo na torkovi seji obravnavala mnenje o predlogih zakonov o ZZZS-ju in zakonu o zdravstvenem informacijskem sistemu, ki ju je ministrstvo za zdravje poslalo v javno obravnavo. Kot je razvidno iz predlogov mnenj, na zakonska predloga leti več kritik.

V obsežnem predlogu mnenja je med drugim poudarjeno, da predlog zakona "v ničemer ne rešuje težav, s katerimi se soočajo zavarovane osebe pri uveljavljanju pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja".

Mnenje še posebej nasprotuje temu, da država ne bi bila odgovorna za prevzem presežka odhodkov nad prihodki. Kot so opozorili, obstoječi viri ne zadoščajo za pokrivanje izdatkov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, "kar pomeni takojšnjo destabilizacijo in motnjo v financiranju pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja", v naslednjih letih bi po njihovih ocenah namreč zmanjkalo 500 milijonov evrov za enak obseg pravic zavarovanih oseb.

Nasprotujejo že uvodni obrazložitvi predloga zakona, da so razlogi za pripravo zakona na strani ZZZS-ja. "Organi upravljanja ZZZS-ja so morda res potrebni prenove, nikakor pa njihovo delovanje ni predstavljalo ovire za boljše upravljanje zdravstvenega sistema," so zapisali.

Menijo, da predlog zakona grobo posega v notranjo organiziranost ZZZS-ja, pri tem pa ni razvidno, na katerih podatkih temeljijo ocene obstoječe organiziranosti. S centralizacijo ZZZS-ja, kot izhaja iz predloga zakona, bi se poslabšala dostopnost do storitev za uporabnike.

Opozarjajo tudi, da bi vladno imenovanje članov skupščine brez utemeljenega razloga odpravilo dosedanjo samostojnost interesnih skupin zavarovanih oseb in delodajalcev glede imenovanja svojih predstavnikov.

Predlog zakona ne naslavlja temeljnih vprašanj obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki so z veljavno zakonodajo neustrezno urejena ali sploh niso urejena, še menijo. Po drugi strani vnaša v zdravstven sistem dodatne nejasnosti in protislovja. "Sprejem takega zakona ni v skladu z ustavnimi načeli in ustavno zajamčenimi pravicami," so opozorili.

ZZZS zato predlaga, da se postopek priprave in sprejema predlaganega zakona ustavi, ministrstvo za zdravje pa poziva, da v sodelovanju s ključnimi deležniki v zdravstvenem sistemu pristopi k celoviti prenovi zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja.