Dolarski indeks je v zadnjem tednu pridobil 1,4 odstotka, kar je največ po začetku marca. Vlagatelji ob skrbeh, kdaj bo presahnil denar v ameriški državni blagajni, spremljajo tudi sveže makroekonomske objave, ki nakazujejo, da zasuka v denarni politiki še ne bo tako kmalu, pa čeprav so potrošniki vse bolj črnogledi. Po majski anketi univerze v Michiganu je zaupanje ameriških potrošnikov zdrsnilo na polletno dno, zaradi neodločnosti kongresa, da reši vprašanje javnega dolga, se Američani vse bolj bojijo recesije, obenem pa tudi inflacije.

Inflacija v ZDA 4,9-odstotna
Dolgoročna inflacijska pričakovanja so v ZDA zdaj najvišja po letu 2011 – za pet let naprej so se zvišala s 3,0 na 3,2 odstotka. S tem se verjetnost, da bo Fed tudi na junijski seji zvišal obrestno mero, povečuje. Rast cen v ZDA se umirja precej počasi: aprila se je indeks cen potrošnikov (CPI) na letni ravni zvišal za 4,9 odstotka. Fed je v zadnjih 14 mesecih kar desetkrat zvišal obrestno mero, skupaj za pet odstotnih točk (na 5,0–5,25 odstotka), kar je največ v zadnjih 40 letih. Brezposelnost, ki bi se morala zaradi višje cene denarja v teoriji zvišati, je padla na 3,4 odstotka (najmanj po letu 1969), inflacija pa se je sicer od junijskega vrha že skoraj prepolovila, a je še vedno daleč od ciljne dvoodstotne vrednosti.

Strah pred ponovitvijo dogodkov pred več kot 40 leti
Tudi ekonomist Egon Zakrajšek je na Finančni konferenci v Portorožu povedal, da bo predvsem zaradi rasti plač inflacija še nekaj časa vztrajala na previsokih ravneh in da bo trajalo od tri do štiri leta, preden se bo res znižala na dva odstotka. Centralne banke so v teh časih na veliki preizkušnji. "Če izgubijo kredibilnost, vedo, da se lahko ponovijo 70. leta." Spomnimo, da je takrat inflacija ušla izpod nadzora in leta 1980 dosegla rekordnih 14,6 odstotka, šele drastično višje obrestne mere, ki jih je takratni guverner Feda Paul Volcker navil do 20 odstotkov, so prinesle umiritev razmer, a seveda na račun recesije.

Obvezniški skladi zadnje čase bolj priljubljeni kot delniški
Newyorški Dow Jones je od ponedeljka do petka nežno drsel navzdol, petdnevna izguba je le nekaj več kot enoodstotna. Podobno je bilo tudi teden prej. O manjši želji po tveganju poročajo tudi ameriški delniški skladi, ki so imeli v tednu do 10. maja četrti zaporedni odliv sredstev (tokrat v vrednosti 5,7 milijarde dolarjev), kar analitiki povezujejo tudi s prepiri republikancev in demokratov v ameriškem kongresu, ki bi lahko prizadeli ameriško gospodarsko rast in celo povzročili plačilno nesposobnost. Največji odliv je bilo opaziti v finančnem, nepremičninskem in energetskem sektorju. Na drugi strani so svetovni obvezniški skladi privabili neto 3,4 milijarde dolarjev, kar je bil tretji zaporedni teden neto prilivov.

Teden v znamenju NLB-ja
Indeks SBITOP se je znižal za odstotek, s 3,93 milijona evrov prometa so bile v ospredju delnice NLB-ja, ki so se na podlagi spodbudnih četrtletnih rezultatov in obetov lepih dividend podražile za 5,43 odstotka, na 73,80 evra. Skupina NLB je v prvem četrtletju ustvarila za 120,1 milijona evrov čistega dobička, kar je zelo dober rezultat. Opazno višji so bili predvsem čisti obrestni prihodki (+66 odstotkov). Obrestna marža se je z dveh povzpela na tri odstotke, obseg depozitov se je znižal za zmernih 296 milijonov evrov, na 19,7 milijarde. Na drugi strani so Triglavove delnice padle za 7,30 odstotka, na 37 evrov. Zaradi vladne uredbe o določitvi najvišje cene premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja bi bil lahko dobiček Triglava nižji do 40 odstotkov.

Bitcoin z največjo tedensko izgubo po novembru
Vrednost zlata vztraja nad 2000 dolarji. Pri Bank of America menijo, da zlato še vedno igra pomembno vlogo pri učinkoviti razpršitvi portfelja. Bitcoin se je medtem vidno odmaknil od najvišjih letošnjih vrednosti. Če je bil še 6. maja tik pod 30 tisoč dolarji, je njegova cena nazadovala za več kot 10 odstotkov in zdrsnila pod 26 tisoč dolarjev, kar pomeni najnižjo vrednost v skoraj dveh mesecih in tudi zdrs pod 200-dnevno drseče povprečje. Predvsem v četrtek se je čutil prodajni pritisk "kitov" (izraz za večje lastnike bitcoinov), ki so na menjalnici Binance prodali za 120 milijonov dolarjev bitcoinov. Na negativno razpoloženje vplivajo tudi ukrepi ameriških regulatorjev, ki med drugim družbo Marathon Digital, ki rudari bitcoine, sumijo, da je kršila zakonodajo.