Maska, zavod za založniško, kulturno in producentsko dejavnost, prihodnji teden pripravlja obsežen program ob 30-letnici delovanja zavoda. Zavod Maska je v tem času postal znan po povezovanju družbeno angažiranih pristopov in sodobne umetniške prakse, v svoj širok spekter dejavnosti pa vključuje sodobno umetniško produkcijo, založništvo, izobraževanje, raziskovanje in aktivizem. Od leta 2017 Maska skupaj s Slovenskim mladinskim gledališčem vodi prostore Nove pošte.

30-letnico skupaj kurirata vodja Maske Alja Lobnik, ki je svoje mesto prevzela leta 2021, in dolgoletni vodja Maske Janez Janša, ki jo je vodil od leta 1998 do 2021 in od tedaj nadaljuje svojo akademsko pot kot profesor na univerzitetnem plesnem centru HZT v Berlinu. Program bo potekal v Stari mestni elektrarni – Elektro Ljubljana, Kinu Šiška in Projektnem prostoru DUM v Ljubljani ter na inštitutu ELIAS 2069 v kraju Mohorje.

Zavod Maska: Povezovanje družbeno angažiranih pristopov in sodobne umetniške prakse že od leta 1993
Zgodovina zavoda sega v leto 1920. Takrat je izšlo prvih osem številk revije, katere dejavnost je nato zamrla in se obudila v osemdesetih na pobudo zveze kulturnih organizacij v valu vznikanja različnih civilnih gibanj in nevladnih organizacij, katerih številne v teh letih praznujejo okroglo 30-letnico. “Maske ne bi bilo brez duha 60. let,” poudari Janša, v generaciji študentskih in poznejših civilnodružbenih gibanj.

Sprva so prvotno dejavnost izdajanja publikacij in specializiranih revij za umetnost in teorijo razširili še na knjižno založništvo, nadalje pa na umetniško produkcijo in izobraževanje. Sodelavci in sodelavke revije so bili zbrani v skupnost, ki je reflektirala umetnost, družbo, medije in najširše področje sodobnih scenskih umetnosti. Leta 1993 sta Polona Mertelj in Irena Štaudohar ustanovili zavod, ki je postal tudi založnik revije. Leta 1998 sta se zavod in revija Maska znova znašla na prelomu. Tedaj je ustanoviteljstvo prevzelo sedem kulturnih delavcev, odgovorni urednik Maske in direktor zavoda je postal umetnik Emil Hrvatin, danes znan kot Janez Janša.

Maska 2006–2023: program 30-letnice osmišlja dogajanje pred 17 leti
Čeprav program Zavoda Maska stremi k sodobni umetniški praksi in refleksiji futurizma (sploh v sklopu programa jugofuturizma YUFU), na obletnici svojo pozornost usmerjajo 17 let v preteklost. Kot spomni Janša, so leta 2006 objavili 100. številko revije, ki so jo zastavili kot poziv k potencialni prihodnosti. Istočasno s 100. številko so izdali tudi spekulativno 200. številko revije, ki naj bi izšla leta 2023.

K sodelovanju so takrat povabili 180 umetnikov, da si zamislijo projekte, ki bi jih uresničili ob takratnem izidu 200. številke. Prejeli so 61 predlogov projektov, veliko povabljenih pa je sodelovanje zavrnilo, saj si po besedah Janeza Janše preprosto niso zmogli predstavljati nečesa tako oddaljenega. "To je bil neki moment streznitve, že takrat smo ugotovili, do kam naprej sploh lahko razmišljamo," pravi Janša, ki ocenjuje, da so nevladne organizacije ponotranjile časovnost štiri- in enoletnih razpisov in da tovrstni razpisni sistem vpisuje prekernost v demokratično družbo.

Sorodna novica Stotica, natisnjena na naslovnici Maske

Program obletnice sestavlja serija umetniških in diskurzivnih dogodkov
Pod naslovom Zdaj je tukaj! bo predstavljenih 16 del, ki so bila zasnovana ob Maskini 100. številki leta 2006. Veliko jih je bilo uresničenih, nekaj tudi neuresničenih ali uresničenih z zamikom, pri drugih pa gre za procesualni projekt, kot je država NSK. Med neuresničenimi je denimo Kolonija Molat Irene Pivka in Braneta Zormana, zato bo prikazan video o neuresničenem projektu.

Med uresničene pa spada projekt likovne umetnice Tanje Lažetić, ki bo svoj fotografski projekt Berlin Zoo uprizorila kot gledališko predstavo in na svoj način prikazala dojemanje časa in preteklosti. Na projekciji se bodo mešale njene fotografije leva iz berlinskega živalskega vrta s fotografijami njene babice, ki je berlinskega leva prvič fotografirala leta 1965 in s tem začela Lažetićin fotografski projekt. Leta 2006 je tudi tandem Eclipse izvedel performans Misteriji orgazma – študija, katerega namen je bil, da čez 17 let predloži rezultate te študije javnosti v obliki predavanja v secirnici. Na dogodku bodo v obliki pogovora predstavile ugotovitve študije o ženskem orgazmu predstavnice treh generacij žensk.

Sorodna novica "Z dvema stvarema se gledališče na odru težko sooči: s smrtjo in seksom"

Lobnik: Kako nam lahko spekulacije pomagajo v sedanjosti?
Alja Lobnik je na predstavitvi diskurzivnega programa obletnice poudarila predajo vodstvene štafete leta 2021, ko se je v zavodu zamenjala generacija. Ker so si želeli ohranjati kontinuiteto s preteklim vodstvom, a razmišljati o prihodnosti z današnjega zornega kota, so zasnovali tudi program jugofuturizma YUFU, ki z diskurzivnimi in uprizoritvenimi dogodki razmišlja o prihodnosti nekdaj združenega območja. Zavod Maska je po njenem videnju kot gradnik vplival na generacijo, ki zdaj ustvarja njen program, v katerem poudarjajo neslišne glasove, iščejo politične in idejne rešitve in se upirajo bledenju kulturnega dogajanja.

V okviru diskurzivnega programa je poudarila okroglo mizo Kontinuitete in rezi o prihodnosti prostorov, v katerih delujejo nevladne organizacije, in se spraševala, ali imajo načini produkcije umetnosti omejen rok trajanja. "Vprašanja, ki jih zastavljamo, niso nova, a imajo drugačno razsežnost prav zato, ker generacije, ki so vzpostavile nevladne oblike umetniške produkcije, na takšen ali drugačen način odhajajo. Pogoji, v katerih delujemo, pa so vedno bolj zaostreni in negotovi," so zapisali. Na okrogli mizi bodo sodelovali Janez Janša, Alja Lobnik, Miha Horvat, Tjaša Pureber in Teja Reba.