Oskrba z električno energijo je kot dihanje

"Če ste optimist, je Slovenija izjemno dobro vpeta v elektroenergetske tokove Evrope, vsaj glede električnega toka. Če ste pesimist in gledate slabe scenarije, je zadeva alarmantna, ker Slovenija ni v celoti samooskrbna. Pokritost je od 80-odstotna do 90-odstotna; to je odvisno od vodnatosti leta oziroma od proizvodnje hidroelektrarn. Težava pri tem ni sama količina energije, ampak to, da smo skoraj ves čas vsaj delno odvisni od uvoza električne energije." Rafael Mihalič oskrbo primerja z dihanjem: "Koliko ljudi se sprašuje, kako nujno potrebujemo zrak? Dojemamo ga kot nekaj samoumevnega, dokler se ne pojavijo težave." Tako je po njegovem mnenju tudi v elektroenergetskem sistemu, kjer je vedno težava denar. "Ko se pojavijo težave, je za hitre spremembe že 10 let prepozno." Pri nas se na proizvodni strani v zadnjih letih ni zgodilo nič velikega, opozarja.

Največja težava je nizkonapetostno omrežje

Nekaj naložb v elektroenergetska omrežja je bilo, pove Mihalič. Glede visokonapetostnega omrežja ne vidi težav. "Srednjenapetostno omrežje bi že imelo precej težav, če bi imela vsaka hiša sončno elektrarno. Nizkonapetostno omrežje pa absolutno ni bilo narejeno za ta namen. V nekaterih državah, na primer na Norveškem, je električno omrežje narejeno popolnoma drugače." Kot pravi, je pri nas nizkonapetostno omrežje za približno petkrat prešibko. "Izmed 30 odjemalcev trije dajo na streho sončno elektrarno, preostalih 27 pa ne dobi soglasja, ker omrežje preprosto ne zdrži tega."

Obnovljivi viri (še) ne morejo biti hrbtenica samozadostnosti

"Vetrnice in sončne elektrarne Sloveniji na tej stopnji razvoja ne bodo zagotovile samozadostnosti na področju oskrbe z električno energijo, kar ni le cilj državnega energetskega programa, ampak tudi Evrope.« Kot poudarja, je jedrska energija edino, kar nam preostane, če se hočemo oskrbovati sami, če nočemo energije kupovati po vsaki ceni in če nočemo premoga. »Jedrska energija je po vseh statistikah daleč najvarnejši vir energije, če gledamo velike vire energije, vsi drugi so zahtevali dosti več žrtev. Je pa jedrska energija seveda žrtev medijskih pogromov. Če samo omenim Fukušimo, se vsi spomnijo na jedrsko katastrofo. Ampak od sevanja tam ni umrl nihče."

Politika ne posluša ne znanosti ne stroke

Kritičen je do evropskih načrtov razogljičenja. "Z vso svojo verodostojnostjo trdim, da se bomo vrnili v srednji vek, če se bo Evropa razogljičila do leta 2050, oziroma bo tu tretji svet. Če bi v razvoj jedrske energije vložili toliko denarja, kot smo ga v tako imenovane zelene tehnologije, bi verjetno zdaj že imeli hitre reaktorje, ki delujejo na hitre nevtrone." Kot pojasnjuje Mihalič, hitri reaktorji izkoristijo jedrsko gorivo bistveno več kot 2 % ali 3 %, kot je to zdaj. S tem tudi skladiščenje izrabljenega jedrskega goriva predvsem s tehničnega vidika ne bi bil problem, pravi. "Jedrska energija je obnovljivi vir in z vidika človeštva tudi neskončen vir. Vodik pa je preveč dragocen, da bi ga uporabljali za energetske namene."

Več v tokratni epizodi oddaje Ob osmih.