Prva faza šoka ob smrti največjega Putinovega kritika mesec dni pred ruskimi predsedniškimi volitvami je mimo, meni nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz Moskve Miha Lampreht. »Vprašanje zdaj je, ali lahko njegova smrt poenoti opozicijo, ki je zelo razdrobljena, njen večji del je na tujem ali pa so njeni predstavniki obsojeni na dolgotrajne zaporne kazni, nekaterih tudi ni več.« Govori se o nekakšnem protestu na dan predsedniških volitev. »Del volilcev, ki so zvesti Navalnemu, naj bi 17. marca prišel na volišča točno opoldne in z zamaški onemogočil, da bi te volitve tekle tako, kot si jih je zamislil režim. Tudi Navalni je pred smrtjo pozval volilce, naj oddajo glas vsem drugim, samo ne Putinu, čeprav izbire pravzaprav ni.«

Vpliv Navalnega po smrti

»Ruske predsedniške volitve bodo farsa z vnaprej znanim izidom, brez tujih opazovalcev, s kombiniranim elektronskim sistemom glasovanja v urbanih središčih in z nekimi mobilnimi volilnimi skrinjicami na zasedenih ozemljih v Ukrajini.« Julija Navalni je po smrti moža napovedala vstop v politiko. »Julija lahko na neki način prevzame celotno operativno vodenje gibanja Alekseja Navalnega.« Nekateri jo zdaj primerjajo z belorusko opozicijsko voditeljico Svetlano Tihanovsko, pri čemer pa Lampreht opozarja na razliko, saj ima Tihanovska večjo legitimnost, ker je že sodelovala na volitvah. »Drugih naslednikov Navalnega v Rusiji trenutno ni. V Rusiji ni prave opozicije. Kar Putin dopušča, je tako imenovana sistemska opozicija, ki pa igra dogovorjeno vlogo.« Med člani ruske opozicije v tujini, ki bi lahko prevzeli vlogo Navalnega, Lampreht omenja šahovskega svetovnega prvaka Garija Kasparova, ki je prav tako oster kritik Putina, in šefa nekdanjega naftnega koncerna Jukos Mihaila Hodorkovskega, ki je pod Putinom sedel kar trinajst let. Navalni je bil priljubljen zlasti med mladino, ki jo je na lokalnih volitvah spodbudil s tako imenovanim sistemom pametnega glasovanja. »Po drugi strani ima zlasti starejši del ruskih volilcev po zaslugi kremeljske propagande oprane možgane, in ta del volilcev ne podpira Navalnega. Za njih je skrajnež ali pa celo prevarant.« Uradna Moskva za zdaj zavrača izročitev trupla Navalnega. »Kremelj se mogoče nečesa boji. Tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je dejal, da trupla ne bodo izročili še vsaj štirinajst dni. To se časovno ujema z predsedniškimi volitvami. Lahko si predstavljamo, kakšen politični manifest bi bil pogreb Navalnega v tem času. Različni viri navajajo, da Kremelj trupla ne izroči tudi zato, ker so na telesu Navalnega modrice, da je bil zastrupljen. Skratka, veliko je teoriji, zakaj ga ne predajo družini, kar je nedopustno.«

Ruske predsedniške volitve in vojna v Ukrajini

»Rusko gospodarstvo ni v tako slabem stanju, kot bi želeli prikazati na Zahodu. Evropska unija je zaradi napada na Ukrajino zdaj sprejela že dvanajsti sveženj sankcij proti Rusiji, gospodarska rast pa je še vedno približno 3,5-odstotna. Inflacija je sicer nekaj več kot 7-odstotna, cene hrane so šle v nebo, ampak ključno je, da je Rusija vzpostavila sistem vojne ekonomije. Ta vojaško-industrijski kompleks deluje 24 ur na dan. Kar več kot tretjino državnega proračuna namenjajo za vojaške izdatke, po drugi strani pa je ruska ekonomija, ki temelji na izvozu energentov, uspela vzpostaviti sodelovanje z drugimi državam, Kitajsko, Indijo, tudi Brazilijo in tako naprej. Rusija neovirano posluje tudi na trgu radioaktivnih surovin, na katerem ima 20-odstotni delež.« Glede vojne Lampreht ocenjuje, da je to vojna izčrpavanja. »Zadrževanje zahodne finančne vojaške pomoči Ukrajini pa že kaže posledice.« Predsedniške volitve v Rusiji bodo nekakšen referendum o vojni v Ukrajini, ki traja že dve leti. »Vojno po uradnih ocenah podpira približno 60 do 70 odstotkov volilcev.« Rusije po Putinu – ta je pravzaprav na oblasti že četrt stoletja – po mnenju Mihe Lamprehta še nekaj časa ne bo, če se ne zgodi kaj nepredvidljivega. »V stoletni ali pa tisočletni zgodovini te velike države so se tudi že dogajali kolapsi oziroma spremembe, ki jih nismo pričakovali. Med njimi sta razpad Sovjetske zveze in abdikacija carja Nikolaja Drugega.«

Več v tokratni epizodi oddaje Ob osmih.