Po njegovih besedah je finančna korist še vedno največji razlog za kibernetske napade, kar dokazuje tudi lanski napad na Holding Slovenske elektrarne.

Napadalci imajo dva cilja

Kot je še opozoril Gabor v oddaji Ob osmih na Prvem programu, napadalci nimajo le finančnih ciljev, ampak lahko s svojim napadom povsem onemogočijo posamezne družbe. »Prvi cilj napadalcev je seveda priti do podatkov, jih zašifrirati in zahtevati odkupnino. V drugem koraku pa jih še prenesejo k sebi in če organizacija nima dovolj dobrega arhiva, da bi lahko obnovili podatke, to pomeni, da imajo napadalci še vedno del podatkov, ki jih potem uporabijo za izsiljevanje,« pojasnjuje Gabor. Opozarja, da so se hekerske skupine z leti močno razrasle in so vedno bolje organizirane. Na ta način nekatere med njimi tudi lahko perejo denar in posledično obračajo milijardne zneske.

Število hekerskih napadov se bo povečevalo

Lani smo pri nas po podatkih Si Certa obravnavali več kot štiri tisoč dvesto incidentov oziroma 4 odstotke več kot leto prej. V desetih letih se je število incidentov več kot podvojilo. »V prihodnje nas čaka še več napadov. Tudi Slovenija ni neki varen otoček in se ne bomo izognili temu. Na internetu je tudi vse več odprtih storitev in tako se možnost napada povečuje,« dodaja Gabor. Hkrati pa opozarja, da se ne povečujejo samo številke napadov, ampak tudi zneski odškodnin oziroma povzročene škode, ki nastane pri spletnih napadih in prevarah.

Trend pripravljenosti države se izboljšuje, težava je pomanjkanje kadrov

Po oceni Milana Gaborja se zavedanje o pomenu kibernetske varnosti, tudi na ravni države, z leti k sreči zelo povečuje. »Dobili smo denimo zakon o informacijski varnosti, v zakonodajo se vključuje tudi vse sodobne trende napadov in sistem se tako izboljšuje,« je prepričan Gabor, ki pa kot ključno težavo označi pomanjkanje kadrov. »Vsi v Evropi imamo ta problem. Ocena je, da primanjkuje več kot sto tisoč posameznikov za to delo. Priznati pa je treba, da čeprav nas je v Sloveniji malo, imamo zelo dobre posameznike, kar dokazujejo uspehi na mednarodnih tekmovanjih. In prav zdaj se Slovenija pripravlja tudi na eno od največjih kibernetskih vaj v okviru centra odličnosti pri Natu.« Za konec poudari nujnost prilagajanja študijskih procesov in dodatnih sredstev za vlaganje v izobraževanje dobrega kadra.