V Srbiji vre. Več tisoč podpornikov se je pridružilo srbskim študentom, ki so včeraj izvedli 24-urno zaporo enega najpomembnejših cestnih vozlišč v Beogradu, protesti so potekali tudi drugod. V Novem Sadu je študente ponoči napadla skupina moških z bejzbolskimi kiji in huje poškodovala dekle. Dva od napadalcev sta po navedbah študentov prišla iz prostorov vladajoče Srbske napredne stranke. Srbski premier Miloš Vučević je ob tem napovedal, da nepreklicno odstopa s položaja, odstop je napovedal tudi novosadski župan Milan Đurić. Protesti se bodo nadaljevali, protestnike pa odkrito podpira že dobršen del družbe. Kot je za oddajo Ob osmih dejal dopisnik iz Beograda Boštjan Anžin, je jasno, da Srbija ni več enaka kot pred novembrsko tragedijo v Novem Sadu, ki je bila povod za proteste.

Srbski študenti, ki že dva meseca blokirajo več kot 60 fakultet, ves čas poudarjajo, da njihove zahteve niso politične, temveč terjajo zgolj osnovno delovanje pravne države. "Nakopičeni gnev različnih skupin ljudi, ki so nezadovoljni s sistemom, v kakršnem živijo, se je najprej zlil s to tragedijo na železniški postaji v Novem Sadu, ki je vzela 15 življenj. Spremljali smo proteste, potem so ljudje s 15 minutami molka počastili spomin na smrtne žrtve nesreče, za katero so od začetka krivili to oblast. Šlo je za še en nepregledno izpeljan velik projekt, ki se je vmes strahovito podražil, kjer so bile pogodbe s kitajskimi izvajalci tajne, izbirali so brez razpisov, ker je šlo za meddržavno pogodbo Srbije in Kitajske za celotno progo od Beograda do Budimpešte." Potem ko so se na (dvakratnem) odprtju postaje v Novem Sadu fotografirali vsi politiki, so takoj po zrušenju nadstreška oblasti hitele zagotavljati, da se ga sploh niso dotikali – čeprav je bilo kmalu jasno, da so ga med drugim dodatno obtežili. "Po drugi strani so se začele obtožbe, da so protestniki tuji plačanci, ki rušijo oblast." Kot dodaja Anžin, je bila naslednja kaplja čez rob fizični napad na študente dramskih umetnosti med 15-minutnim poklonom žrtvam, med napadalci pa so bili tudi člani in funkcionarji vladajoče Srbske napredne stranke. "Tam se je začel val solidarnosti, prišel je simbol krvavih rok in slogan "Korupcija ubija" in pa vtis, da živijo v družbi, kjer ni svobode in kjer pravo ne velja za vse."

Študenti se ves čas distancirajo od politike in nevladnih organizacij, po drugi strani pa vladajoči politiki in njim zvesti mediji ves čas trdijo, da gre za poskus revolucije, vodene iz tujine. "V resnici pa študenti niso nikoli terjali odstopa predsednika, temveč zahtevajo, da pristojne institucije opravijo svoje delo, ne pa da imajo predsednika, ki vodi vse, tudi preiskave." Tu so še dvojna merila pri obravnavanju tistih, ki so jih priprli zaradi protestiranja, in tistih, ki so napadali protestnike – prve so pristojni organi obravnavali hitro, pri drugih zavlačujejo in se sprenevedajo.

Vučić pravi, da bo upošteval protestniške zahteve
Predsednik Aleksandar Vučić je sicer včeraj skušal obrniti ploščo. Kot je dejal, bo upošteval vse protestniške zahteve, a ni pričakovati, da bi s tem prepričal študente. Že pred časom je na primer trdil, da so objavljeni vsi dokumenti o novosadski železniški postaji, kar pa se je izkazalo za neresnico. "Zelo ga boli tudi to, da se študentje sploh nočejo pogovarjati z njim, ker se zavzemajo za delitev oblasti." Sicer pa se predsednik zaveda, da imajo študentje tudi starše in stare starše, ki bodo podprli svoje otroke in vnuke. "Vučić še ni bil pred tako veliko preizkušnjo, kot je zdaj. Kako se lotiš mladih, ki zahtevajo pravico in odgovornost? Kako se lotiš protestov, ki so spomin na žrtve? Kako se lotiš gibanja, ki nima voditelja, ker študentje o vsem odločajo skupaj, demokratično? Seveda ima oblast za sabo še vedno medije, vendar so ljudje na vse to blatenje začeli gledati drugače, ker gre za njihove otroke. V Srbiji se je najbolj spremenilo to, da so ljudje izgubili strah, sploh v manjših mestih, kjer se je težje upreti vladajočim in njihovi ogromni mašineriji. Napredna stranka ima 700 tisoč članov in strankarska izkaznica pomeni veliko prednost, saj lahko z njo dobiš službo, ustvariš kariero, samo če si član, če pa nisi in si mlad, pa te prisilijo, da greš drugam."

Srbija ni enaka kot pred tragedijo v Novem Sadu
Kot pravi Anžin, v Srbiji med tistimi, ki niso Vučićevi podporniki, vlada prepričanje, da bodo morali protesti nekam pripeljati, sicer bo Vučić še zaostril represivni aparat. "Na drugi strani me vsakič znova pretrese, ko si na glasnih protestih in vsi piskajo, potem pa je ura 11.52 (ob uri, ko je 1. novembra na tla zgrmel nadstrešek, op. a.) in zavlada popolna tišina, ne glede na velikost množice. Kdaj, če ne zdaj, je eden od sloganov študentov." Vsekakor bo po Anžinovem mnenju zahteve protestnikov treba preliti v neko politično formo, a tu se lahko zatakne. "Mislim, da so scenariji, podobni tistemu ob padcu Miloševića, malo verjetni, zaupanja v opozicijo pa tudi ni."

Celoten pogovor je dostopen v podkastu Ob osmih.