"Svet je na prelomnici. Govoriti o tem, da smo že v carinski vojni, je pretirano, se pa temu bližamo," je za oddajo Ob osmih dejal ekonomist Mojmir Mrak. Kot pravi, sicer ni nujno, da se bo ta juha pojedla tako vroča, kot se je skuhala, saj se na Trumpovo uvedbo carin na jeklo in aluminij začenjajo odzivati največji uvozniki jekla na ameriškem trgu. Kljub temu je smiselno, da se Evropa zelo dejavno pripravlja na vse scenarije. "Bistveno bolje je, če si pripravljen in ti potem ni treba uporabiti vseh ukrepov, kot pa če nisi pripravljen ... Zdaj je spet govor o podobnih odzivih kot v prvem Trumpovem mandatu, torej o omejitvah na uvoz motornih koles Harley Davidson in viskija. Bojim se, da so to simbolični ukrepi, treba bo iskati resnejše odgovore z Američani, ne toliko na področju blagovne menjave kot na področju storitev." Tu so v ospredju tehnološki velikani, ki jih je težko ujeti v davke in carine, a Mrak pravi, da obstajajo pravne možnosti za njihovo obdavčitev. Bolj ga skrbi to, ali jih je Evropska unija pripravljena uporabiti, saj so nekatere možnosti precej boleče. Skrbi ga tudi enotnost EU, ki deluje kot carinska unija, saj stališča držav do posameznih vprašanj niso enaka. "Zame je največje vprašanje, ali bo Evropi uspelo najti enoten odgovor, in to hitro."

Bolj kot carine, ki jih je Trump že uvedel, skrbijo napovedi ameriškega predsednika o recipročnosti carin, torej izenačitev carin pri uvozu in izvozu v obe smeri. Evropski avtomobili so za zdaj v ZDA ocarinjeni z 2,5 odstotka, ameriški v Evropi pa z 10 odstotki. Prav na tem področju je zelo izpostavljena tudi Slovenija. Mrak opozarja, da je Trump pri tem vprašanju doslej precej spreminjal stališča, najnovejša različica pa so carine za industrije, povezane s farmacijo in jeklom, kjer so ameriške carine zdaj bistveno nižje od evropskih. To bi bil velik udarec tudi za Slovenijo. "Mi sicer neposredno ne izvažamo avtomobilov, je pa Nemčija glavna izvoznica avtomobilov v ZDA in tam smo mi precej pomembni. Biti pa moramo korektni: ameriške carine so v splošnem nižje kot evropske in Trumpov argument za recipročne carine je ta, da namerava ustvarjati javnofinančne prihodke in prek tega zmanjšati davke." Seveda pa je za zdaj veljavnimi carinami ekonomska logika. "Vidi se, da Trump za zdaj zanemarja vplive carin na domačo proizvodnjo in na inflacijo."

Politika "najprej usekaj, potem se bomo pogajali"
Koliko manevrskega prostora ima Evropska unija za pogajanja? V prejšnjem Trumpovem mandatu se je takratni predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker na primer dogovoril, da bo EU uvozila več utekočinjenega naftnega plina; včeraj sta Ursula von Der Leyen in ameriški podpredsednik J. D. Vance omenjala energetiko. Bomo na primer morali v Sloveniji, če se bomo odločili za drugi blok krške nuklearke, kupiti Westinghousovo? "O Trumpu zdaj že toliko vemo, da deluje po logiki 'najprej usekaj, potem se bomo pa pogajali', zato mislim, da bi morala biti Evropska unija na to zelo dobro pripravljena. Na mizi bo zagotovo povečanje uvoza iz ZDA, saj imamo tukaj trgovinski presežek. Kar nam lahko ponudijo Američani in kar tudi potrebujemo, so zagotovo stvari, vezane na energetiko in na vojsko. Na vojaškem področju smo se v Evropi trideset let skrivali za ZDA in zdaj je jasno, da to ne bo šlo več in da bodo Američani to skušali izkoristiti." Kot ob tem opozarja, je treba krepiti tudi zmogljivosti na evropskih tleh, da ne bo prevelike odvisnosti, ob tem bo ključno poiskati nova partnerstva, na primer s Kanado in z državami Latinske Amerike, pa tudi s Kitajsko. Odgovornost zdajšnje sestave Evropske komisije in Evropskega sveta je pri vsem skupaj izjemna, pravi. "Bojim pa se, da zaradi notranjepolitično razsutih razmer v nekaj ključnih državah Evropski svet ni v takšni kondiciji, kot bi si želeli. Danes ne gre več samo za Orbana na Madžarskem, ampak je ta 'orban' za večje število držav postal mainstream".

Velika teža je tako na Komisiji, za katero se zdi, da preizkuša koncept radikalne prenove evropskega proračuna. Na podlagi osnutka, ki je včeraj pricurljal v javnost, bi iz zdajšnjih približno 50 programov oblikovali le 3 ključne sklade; proračun pa bi bil bolj obrambno usmerjen in bolj fleksibilen. "Nedvomno se mora EU na pritiske od zunaj odzvati z radikalnimi spremembami. Ne rečem, da jih je sposobna izvesti, a brez tega čez 5 do 7 let take Evropske unije, kot smo jo poznali, ne bo več." Kot pravi, zdaj govorimo o finančnem okviru za obdobje po letu 2028, verjetno pa bomo še pred tem na mizo dobili podoben program kot za obdobje kovida.

Celoten pogovor je dostopen v podkastu Ob osmih.