Načrtoval je razstavišče, v katerem bi poleg razstav lahko imel še svojo delavnico in šolo. Začel se je dolgoletni boj z mestnimi oblastmi, ki se je končal na današnji dan leta 1909 z odprtjem prve umetniške razstave v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani.

Pritlično paviljonsko stavbo s tremi večjimi razstavnimi prostori in z nekaj manjšimi za Jakopičevo zasebno slikarsko šolo je na mestnem travniku ob Lattermanovem drevoredu oblikoval arhitekt Maks Fabiani. Zaradi denarnih težav je Jakopič leta 1923, čeprav je bil sposoben galerist, paviljon prodal mestu Ljubljana, to pa ga je prepustilo Narodni galeriji. Med drugo svetovno vojno zaradi kulturnega molka razstav ni bilo, po njej pa je to dejavnost nadaljeval. Leta 1954 so propadajoči paviljon obnovili in v njem postavili nekaj odmevnih razstav.

Zaradi prestavitve železniške proge pa so leta 1962 Jakopičev paviljon, najstarejše ljubljansko umetniško razstavišče, podrli (razširjeno pa je mnenje, da je bila to v veliki meri programska poteza tedanje oblasti in da bi železnico lahko zgradili tudi malo vstran.) V dobrih petih desetletjih je bilo v njem več kot dvesto razstav, poleg slikarskih, kiparskih in grafičnih tudi fotografske, arhitekturne in druge.

Na prostoru, kjer je nekdaj stal paviljon, so leta 2007 postavili celopostavni kip našega Riharda Jakopiča.

Leta 1653 se je začela gabbardska bitka med Anglijo in Nizozemsko.

Leta 1683 so Turki začeli oblegati Dunaj. Tako imenovana dunajska vojna je trajala do leta 1699.

Leta 1812 je Napoleon začel invazijo na Rusijo. Napad se je začel po prestopu Njemna. Rusi namreč niso upoštevali njegovega ukaza, naj ne trgujejo z Angleži.

Leta 1826 se je v Radoslavcih pri Ljutomeru rodil slovenski politik in književnik Radoslav Razlag. Bil je tudi prvi Slovenec, ki je bil deželni glavar Kranjske.

Leta 1827 se je rodila švicarska pisateljica Johanna Louise Heusser - Spyri, najbolj znana po knjigi Heidi.

Leta 1828 se je rodila slovenska pisateljica Luiza Pesjakova, ki je pod Prešernovim vplivom pisala romantične in domoljubne pesmi. Med njenimi deli velja omeniti Vijolice in Iz mojega detinstva, kot dramatičarka je napisala enodejanko Na Koprivniku, nedokončana pa je ostala njena tragedija Prešeren. Umrla je leta 1898.

Leta 1849 je L. P. Hasslet patentiral plinsko masko.

Leta 1870 so notranjski rodoljubi na jasi pod Slivnico pri Cerknici sklicali slovenski tabor, kjer so odločno zahtevali zedinjeno Slovenijo in vse narodnostne pravice.

Leta 1881 se je rodil slovenski slikar, karikaturist in ilustrator Gvidon Birola. Bil je član Vesne, v njegovih delih pa prevladujejo secesijske, romantične in narodopisne sestavine. Navduševal se je namreč nad legendami in baladami. Umrl je leta 1963.

Leta 1889 se je v Armaghu na Severnem Irskem zgodila železniška nesreča, v kateri je umrlo 88 ljudi.

Leta 1890 se je rodil avstrijski grafik in slikar Egon Schiele.

Leta 1897 je Carl Elsener patentiral švicarski nož.

Leta 1898 je Emilio Aguinaldo, vodja filipinskih nacionalistov, razglasil neodvisnost Filipinov izpod španske nadvlade.

Leta 1901 je Kuba sprejela Plattovo dopolnilo, s katerim je postala ameriški protektorat.

Leta 1915 se je rodil bankir in mednarodni borzni posrednik David Rockefeller.

Leta 1916 se je rodil filmski producent Irwin Allen.

Leta 1919 se je rodila nemška igralka in učiteljica igralstva Uta Hagen, ki je leta 2002 prejela nagrado za umetnost, ki jo od leta 1984 vsako leto podeljuje ameriški predsednik.

Leta 1924 se je v Miltonu v Massachusettsu rodil George Herbert Walker Bush, 41. predsednik ZDA. Predtem je bil kongresnik iz Teksasa (1967-1971), veleposlanik pri Združenih narodih (1971-1973), predsednik Republikanskega narodnega odbora (1973-1974), direktor Centralne obveščevalne agencije (1976-1977) in podpredsednik ZDA pod Reaganom (1981-1989). Med njegovm predsedniškim mandatom je skupaj z zavezniki leta 1991 med zalivsko vojno napadel Irak. G. H. W. Bush je oče 43. predsednika Georga Walkerja Busha.

Leta 1927 so tajniki pokrajinskih organizacij fašistične stranke v Julijski krajini sklenili odpraviti vsa slovenska in hrvaška društva. Tako so bile našim ljudem v fašistični Italiji odvzete še zadnje manjšinske in narodnostne pravice.

Leta 1928 se je rodil ameriški pevec Vic Damone, s pravim imenom Vito Farinola.

Leta 1929 se je v Frankfurtu na Maini rodila Ana Frank. Njeno kratko življenje sta zaznamovala predvsem dva dogodka: 13. rojstni dan, za katerega je prejela dnevnik, in druga svetovna vojna, o kateri je v dnevnik tudi največ pisala. Po dveh letih skrivanja v podstrešnem stanovanju v Amsterdamu je družino odkril gestapo in jo odpeljal v koncentracijsko taborišče Bergen-Belsen, kjer je Ana na začetku leta 1945 umrla, od vseh članov njene družine pa je osvoboditev dočakal le njen oče Otto. Ta je po vojni objavil hčerin dnevnik, ki je bil nato preveden v 55 jezikov ...

Leta 1935 se je v Chacu končala vojna med Bolivijo in Paragvajem.

Leta 1935 je pri 17 letih Ella Fitzgerald posnela svoja prva singla: Love and Kisses in I'll Chase the Blues Away.

Leta 1940 se je 54.000 britanskih in francoskih vojakov v kraju St. Valery-en-Caux vdalo nemškemu maršalu Erwinu Rommlu.

Leta 1940 sta Japonska in Tajska podpisali pakt o prijateljstvu.

Leta 1941 so države Commonwealtha, Svobodna Francija, Belgija, Nizozemska, Poljska, Grčija, Češkoslovaška in Jugoslavija podpisale izjavo o medsebojni pomoči.

Leta 1944 so enote sedmega partizanskega korpusa po topniški pripravi in jurišu znova porušile Štampetov most na železniški progi med Vrhniko in Postojno.

Leta 1945 je bila Julijska krajina razdeljena na coni A in B.

Leta 1964 je bil vodja Afriškega narodnega kongresa Nelson Mandela obsojen na dosmrtno ječo, od koder so ga izpustili šele leta 1990.

Leta 1965 je skupina The Rolling Stones izdala singel (I Cant Get No) Satisfaction.

Leta 1965 se je rodila ameriška atletinja Gwen Torrence, leta 1992 olimpijska prvakinja na 200 metrov. Skupno je Torrencova osvojila tri zlate in po eno srebrno ter bronasto medaljo na olimpijskih igrah v Barceloni (1992) in Atlanti (1996).

Leta 1967 je ameriško ustavno sodišče razglasilo državne zakone, ki so prepovedovali poroke med pripadniki različnih ras, za neustavne.

Leta 1967 je bila izstreljena Venera 4, prvo vesoljsko plovilo, ki je vstopilo v atmosfero drugega planeta.

Leta 1981 se je v Salvadorju v brazilski zvezni državi Bahia rodila manekenka Adriana Lima, katere pravo ime je Adriana Francesca Lima.

Leta 1981 se je v Trbovljah rodil napadalec slovenske nogometne reprezentance Klemen Lavrič.

Leta 1982 je v New Yorku 750.000 ljudi protestiralo proti jedrskemu orožju.

Leta 1985 so ZDA odobrile 27 milijonov dolarjev gibanju Contras v Nikaragvi.

Leta 1986 so oblasti v Južnoafriški republiki razglasile stanje pripravljenosti, varnostne sile so dobile skoraj neomejena pooblastila, uvedle pa so tudi cenzuro medijev.

Leta 1987 je bil predsednik Srednjeafriške republike Jean-Bedel Bokassa obsojen na smrt.

Leta 1987 je Ronald Reagan pozval Mihaila Gorbačova, naj podre berlinski zid.

Leta 1990 je parlament Ruske federacije uradno razglasil suverenost.

Leta 1991 je bil Boris Nikolajevič Jelcin izvoljen za ruskega predsednika.

Leta 1991 jeChicago prvič osvojil šampionski prstan za zmagoslavje v Ligi NBA, potem ko so košarkarje Los Angeles Lakersov premagali s 108:101 in v zmagah slavili s 4:1. Scotty Pippen je na peti tekmi dosegel 32 točk, Michael Jordan, ki je bil izbran za najboljšega igralca finalne serije, pa 30.

Leta 1992 je ruski predsednik Jelcin v pismu ameriškemu senatu priznal, da je Sovjetska zveza na začetku hladne vojne sestrelila devet ameriških letal in zajela 12 preživelih Američanov.

Leta 1993 je umrl slovenski pisatelj Ivan Potrč.

Leta 1994 je Jevgenij Berzin postal prvi Rus, ki je zmagal na kolesarski Dirki po Italiji. Drugo mesto je zasedel Marco Pantani, tretji pa je bil Španec Miguel Indurain.

Leta 1999 je britanska kraljica Elizabeta trenerja nogometašev Manchester Uniteda Alexa Fergusona povzdignila v viteški stan.

Leta 1999 so enote Kforja prispele na Kosovo.

Leta 2001 je Luiz Felipe Scolari postal novi selektor brazilske nogometne reprezentance, s katero je leto kasneje postal svetovni prvak.

Leta 2002 je slovenska nogometna reprezentanca svetovno prvenstvo končala s porazom proti Paragvaju s 3:1. Edini gol je dal Mile Ačimovič. Čeprav je imela Slovenija večji del igralca več, ji ni uspelo osvojiti prve točke na svetovnih prvenstvih. Kazalo je dobro, saj je Mile Ačimovič v zadnjih sekundah prvega polčasa na desni strani kazenskega prostora preigral paragvajsko obrambo, streljal iz mrtvega kota in matiral Chilaverta.

Leta 2002 so košarkarji Uniona Olimpije v tretji tekmi finala državnega prvenstva v Tivoliju premagali Krko s 83:58 in desetič osvojili naslov državnega prvaka. Jiri Welsh je dosegel 22 točk.

Leta 2003 je Boštjan Buč na atletskem mitingu v Ostravi na Češkem v teku na 3.000 metrov z ovirami s časom 8:16,96 krepko izboljšal svoj državni rekord, ki je še zdaj veljaven.

Leta 2003 je umrl ameriški filmski igralec Eldred Gregory Peck.

Leta 2006 je Italija na svetovnem prvenstvu v nogometu pohod na prvi naslov po letu 1982 začela z zmago z 2:0 proti Gani. Zadela sta Andrea Pirlo in Vicenzo Iaquinta.

Leta 2006 je umrl madžarski skladatelj Gyorgy Ligeti. Velja za naslednika velikega madžarskega skladatelja Bele Bartoka; bil je eden vidnejših predstavnikov avantgarde 20. stoletja, ki je preživel tako nacistično nasilje kot komunistično diktaturo v državi. Med drugim si ga bomo zapomnili po glasbi v Kubrickovem filmu 2001: Odiseja v vesolju.

Leta 2009 so po spornih predsedniških volitvah v Iranu izbruhnili nasilni protesti.

Leta 2009 v ZDA prenehajo delovati še zadnji analogni televizijski sprejemniki; vsa televizija je odtlej digitalna.

Leta 2012 je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) dokončno potrdila, da dizelski izpušni plini povzročajo raka.

Leta 2012 je umrla Elinor Ostrom, ki je tri leta pred tem postala prva ženska v zgodovini, ki je dobila Nobelovo nagrado za ekonomijo. Delo Ostromove na področju organizacije sodelovanja pokazalo, kako lahko skupno lastnino uspešno upravljajo skupine, ki jo uporabljajo.

Leta 2013 je umrl slovenski gledališki igralec in režiser Stane Leban, ki je bil več kot pol stoletja ena osrednjih osebnosti novogoriškega gledališča.

Leta 2013 je na Japonskem umrl najstarejši Zemljan, 116-letni Jiroemon Kimura. Rojen je bil daljnega leta 1897 - takrat kot Joseph Goebbels, Paavo Nurmi, William Faulkner ali Amelia Earhart. Ko je Kimura dosegel starost 115 let in 253 dni, je postal najstarejši moški vseh časov. Med ženskami ta rekord drži Francozinja, ki je v starosti 122 let umrla leta 1997. Še danes drži rekord najstarejšega človeka vseh časov.