Ana Frank se je z družino dve leti skrivala v skrivni sobi v Amsterdamu. Foto: EPA
Ana Frank se je z družino dve leti skrivala v skrivni sobi v Amsterdamu. Foto: EPA
Carigrad
Ataturk je Turčijo želel približati zahodni Evropi. Foto: EPA
Liza Minnelli
Liza Minnelli je med drugim igrala v filmih New York, New York in Kabaret. Foto: Reuters
Aleksandar Nikolic je bil eden izmed začetnikov košarke v Jugoslaviji. Foto: Reuters
Fukušima
Zaradi posledic potresa je v japonski jedrski elektrarni Fukušima prišlo do eksplozije. Foto: EPA

Ana je bila Nemka judovskega rodu, ki se je rodila 12. junija 1929 v Frankfurtu. Leta 1933 se je njena družina zaradi vse resnejših nacističnih groženj preselila v Amsterdam. Ko so nacisti zasedli tudi Nizozemsko, se je Anina družina skrila v skrivno sobo v stavbi, v kateri je delal njen oče Otto.

12. junija 1942 je Ana začela pisati dnevnik in ga je pisala vse do 1. avgusta 1944, ko so jih po izdaji našli vojaki in člane njene družine poslali v koncentracijska taborišča. Pokol je preživel le njen oče, ki se je po koncu vojne vrnil v Amsterdam, našel njen dnevnik in ga objavil. Dnevnik so objavili v številnih jezikih, postal pa je ena najbolj branih knjig na svetu.


Leta 604 je umrl eden najmočnejših papežev v prvem tisočletju krščanstva Gregor I. Veliki. Znan je predvsem po tem, da je v cerkveno petje uvedel korale, pozneje imenovane po njem. Po starem julijanskem koledarju je sveti Gregor godoval na prvi pomladanski dan in ljudje ga še danes štejejo za začetnika pomladi (gregorjevo).

Leta 1365 je bila ustanovljena dunajska univerza, ustanova, ki je pritegnila tudi večino študentov iz slovenskih dežel.

Leta 1613 se je rodil utemeljitelj in največji mojster francoskega sloga v oblikovanju vrtov Andre Le Notre. Oblikoval je vrtove okoli kraljeve palače v Versaillesu, ki veljajo za vrhunec krajinskega oblikovanja 17. stoletja.

Leta 1685 se je rodil predstavnik subjektivnega idealizma, irski filozof in teolog George Berkeley.

Leta 1838 se je rodil angleški kemik sir William Henry Perkin, ki je po naključju prišel do škrlatnega barvila.

Leta 1863 se je rodil italijanski pisatelj, vojni junak in politik Gabriele DAnnunzio.

Leta 1881 se je rodil turški politik, general in državnik Mustafa Kemal paša, imenovan Ataturk - oče Turčije. V Turčiji je uvedel številne politične, gospodarske in socialne reforme.

Leta 1890 se je rodil ruski baletnik Vaclav Fomič Nižinski.

Leta 1908 se je rodila novozelandska slikarka Rita Angus.

Leta 1920 se je rodila gledališka igralka Berta Ukmar.

Leta 1922 se je rodil ameriški pisatelj in pesnik francoskih korenin Jean-Louis Lebris Kerouac, bolj znan kot Jack Kerouac. Velja za poeta ceste in potepanja, njegovo najbolj znano delo pa je roman Na cesti.

Leta 1943 je umrl norveški kipar Gustav Vigeland.

Leta 1945 je umrla pisateljica slovitega dnevnika Annelies Marie "Anne" Frank.

Leta 1946 se je rodila ameriška pevka in igralka Liza Minnelli.

Leta 1947 je bila razglašena Trumanova doktrina, s katero so Američani hoteli ustaviti širjenje komunizma.

Leta 1948 se je rodil ameriški glasbenik James Taylor, petkratni dobitnik nagrade grammy.

Leta 1955 je umrl ameriški džezovski saksofonist Charlie Parker.

Leta 1955 je umrl nemški pisatelj Theodor Plievier.

Leta 1956 se je rodil angleški glasbenik, član skupine Iron Maiden, Steve Harris.

Leta 1968 je postal Mavricius, majhen otok v Indijskem oceanu, samostojen. Britanska kolonialna oblast je bila na otoku 158 let.

Leta 1970 se je rodil slovenski plavalec Matjaž Koželj.

Leta 1987 so na odru na Broadwayu premierno predstavili igro Les Miserables.

Leta 1994 je bila v Angliji prva ženska posvečena v duhovnico.

Leta 2000 je umrl 29-letni ruski metalec krogle Aleksander Klimenko, evropski prvak leta 1994 in tretji na svetovnem prvenstvu v Tokiu leta 1991.

Leta 2000 je v 76. letu starosti umrl jugoslovanski košarkar Aleksandar Nikolic. Bil je eden izmed začetnikov košarke v Jugoslaviji. Leta 1953 je prvič prevzel vodenje članske selekcije. Največji uspeh je dosegel leta 1978, ko je postal svetovni prvak.

Leta 2003 je bil v Beogradu umorjen župan Beograda in predsednik vlade Srbije Zoran Djindjič. Djindjiča je iz stavbe Zavoda za fotogrametrijo ustrelil Zvezdan Jovanovič.

Leta 2011 je zaradi posledic potresa v japonski jedrski elektrarni Fukušima 1 eksplodirala para. Zaradi povečanega sevanja so evakuirali 45.000 ljudi.