se je v Repnjah pri Vodicah na Gorenjskem rodil slovenski jezikoslovec Jernej Kopitar.

Zanimal se je za ljudsko slovstvo, bil je filološka avtoriteta v takratni Evropi in učitelj Frana Miklošiča. Napisal je prvo slovensko znanstveno slovnico. Po končani šoli je postal domači učitelj v hiši sestre Žige Zoisa, pozneje je postal njegov tajnik, knjižničar in varuh mineraloških zbirk. Po vzoru Dobrovskega se je lotil slovenske slovnice, ki je izšla leta 1809 z naslovom Grammatik der slavischen Sprache in Krain, Karnten und Steyemark.
Dve leti pozneje se je odpravil na študij prava na Dunaj, kjer je navezal stike z Vukom Stefanovićem Karadžićem in mu pomagal pri nastajanju srbske slovnice in slovarja. Ukvarjal se je tudi z reformo slovenskega črkopisa, bil je naklonjen Danjku in Metelku. Leta 1833 se je vpletel v "črkarsko pravdo" in ostro napadel Čopa ter poskušal preprečiti izid četrtega zvezka Čbelice. Umrl je 11. avgusta 1844.

Leta 1165 se je rodil francoski kralj Filip II. Avgust, ki je leta 1180 nasledil Ludvika VII. V času vladanja je s svojo vojsko osvojil velik del angleške posesti in si z zmago leta 1214 zagotovil premoč in vpliv v Evropi. Filip II. je umrl leta 1223.

Leta 1609 je Galileo Galilei v Benetkah predstavil svoj daljnogled.

Leta 1635 je umrl španski dramatik in pisatelj Lope de Vega. Pisal je lirske pesmi, epe in romane, hkrati pa velja za najplodovitejšega svetovnega dramatika, saj se je ohranilo 426 posvetnih in 42 religioznih iger, napisal pa jih je še več.

Leta 1698 se je rodil italijanski izdelovalec gosli Gioseffo Bartolomeo Guarneri. Najboljše violine družine Guarneri so danes enako cenjene kot Stradivarijeve.

Leta 1754 se je rodil škotski inženir in izumitelj William Murdoch.

Leta 1765 se je rodil britanski kralj William IV.

Leta 1780 se je v Repnjah pri Vodicah na Gorenjskem rodil slovenski jezikoslovec Jernej Kopitar.

Leta 1838 je umrl francosko-nemški pisatelj Louis-Charles-Adélaïde Chamisso de Boncourt, bolj znan kot Adelbert von Chamisso.

Leta 1847 so na slovesnosti v Rogaški Slatini odprli novo zdraviliško dvorano. Na koncertu je nastopil slavni madžarski pianist in skladatelj Franc Liszt.

Leta 1858 se je rodil avstrijski nadvojvoda Rudolf II.

Leta 1897 je angleški zdravnik Ronald Ross odkril vrsto komarja, ki prenaša malarijo. Njegovo odkritje je bilo odločilno pri preprečevanju smrti milijonov ljudi. Bil je eden prvih dobitnikov Nobelove nagrade za medicino, nagrado so mu podelili leta 1902.

Leta 1904 se je rodil ameriški džezovski pianist William "Count" Basie.

Leta 1909 se je rodil ruski fizik in matematik Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov.

Leta 1911 je italijanski natakar Vicenzo Perrugia iz pariškega muzeja Louvre ukradel sliko Mona Lize – Leonarda da Vincija. Sliko so našli čez dve leti in jo vrnili pariškemu muzeju.

Leta 1912 se je rodila ruska balerina Natalija Mihajlovna Dudinska.

Leta 1927 je umrl angleški matematik William Burnside.

Leta 1928 se je rodil angolski pesnik in politik Mário Coelho Pinto de Andrade.

Leta 1935 je umrl srbski skladatelj Stevan Hristić.

Leta 1936 se je rodil košarkar Wilt Chamberlain, eden od štirih igralcev v zgodovini Lige NBA, ki je v karieri dosegel več kot 30.000 točk in ki je lastnik dveh šampionskih prstanov.

Leta 1938 se je rodil ameriški country pevec Kenneth Donald Rogers, bolj znan kot Kenny Rogers. O njegovi uspešni karieri priča že podatek, da so njegovi singli v skupnem seštevku na vrhu ameriških lestvic vztrajali kar 458 tednov. Njegovi plošči The Gambler in Kenny sta se uvrstili na seznam 200 najvplivnejših country albumov vseh časov, leta 1986 pa se je v skupni anketi revij USA Today in People izkazal za najbolj priljubljenega pevca countryja na svetu. Njegov zadnji plošček nosi naslov Water & Bridges, največja uspešnica na njem pa je I Can't Unlove You.

Leta 1939 so bila prekinjena francosko-britansko-sovjetska pogajanja v Moskvi.

Leta 1940 je umrl ameriški pisatelj in pesnik Ernest Lawrence Thayer.

Leta 1940 je zaradi ran po atentatu umrl ruski revolucionar Lev Davidovič Bronštejn Trocki.

Leta 1943 je umrl danski pisatelj Henrik Pontoppidan.

Leta 1944 se je v Dambarton Ouksu pri Washingtonu začela konferenca predstavnikov Sovjetske zveze, Velike Britanije, Združenih držav Amerike in Kitajske, na kateri so ustanovili štiri najpomembnejše organe Organizacije združenih narodov in sicer: varnostni svet, generalno skupščino, mednarodno sodišče in stalne sekretariate.

Leta 1946 se je v Ljubljani začelo sojenje proti generalu stare jugoslovanske vojske in sodelavcu okupatorja Leonu Rupniku. Poleg tega so začeli soditi predsedniku Pokrajinske uprave v Ljubljani in vodji slovenskih domobrancev, Ervinu Rosenerju, generalu SS in vodji nemške okupacijske policije v Sloveniji, doktorju Gregoriju Rožmanu, ljubljanskemu škofu in doktorju Mihi Kreku, ministru bivše jugoslovanske vlade ter Milku Vizjaku in doktorju Lovru Hacinu. Sodba je bila razglašena 30. avgusta 1946. Rupnik je bil obsojen na smrt z ustrelitvijo, Rosener na smrt z obešanjem, Rožman pa na odvzem prostosti s prisilnim delom za dobo 18 let ter izgubo političnih in državljanskih pravic, Krek na odvzem prostosti s prisilnim delom za dobo 15 let in izgubo političnih in državljanskih pravic. Vizjaku je bila odvzeta prostost za 20 let. Hacin je bil obsojen na smrt z obešanjem.

Leta 1947 je umrl italijanski izdelovalec avtomobilov Ettore Arco Isidoro Bugatti.

Leta 1959 so Havaji postali zvezna država ZDA.

Leta 1960 so iz devetletnega zapora izpustili narodnega voditelja Kenije, Jomo Keniato. Obsodile so ga britanske oblasti, češ, da je voditelj nacionalistične organizacije Mau Mau. Po vrnitvi v Nairobi je postal predsednik Kenijske afriške nacionalne unije, po razglasitvi neodvisne Republike Kenije pa je postal njen predsednik in premier.

Leta 1964 je na Jalti umrl italijanski politik Palmiro Tagliatti, eden od ustanoviteljev italijanske Komunistične partije leta 1921. Od leta 1927 do 1964 je bil tudi njen generalni sekretar. Rodil se je 26. marca 1893 v Genovi.

Leta 1968 je 200.000 vojakov članic Varšavskega pakta okupiralo Češkoslovaško. Z akcijo je bila zadušena praška pomlad in poskus Alesandra Dubčka, da bi izpeljal reforme v državi. Z okupacijo so ustoličili princip omejene suverenosti.

Leta 1972 je prvi balon na topli zrak preletel Alpe.

Leta 1978 je umrl ameriški oblikovalec in arhitekt Charles Ormond Eames mlajši.

Leta 1982 je umrl svazijski kralj Sobuza II.

Leta 1983 je bil po izhodu iz letala na letališču v Manili ubit vodja filipinske opozicije Benigno Akino. Akino se je takrat vračal iz triletnega pregona v Združenih državah Amerike. Atentat je organiziral filipinski diktator Ferdinad Markos in se tako znebil najresnejšega tekmeca na filipinskih volitvah leta 1984.

Leta 1986 se je rodil jamajški atlet Usain Bolt, ki je zaznamoval olimpijske igre v Pekingu 2008.

Leta 1991 so se demonstranti v Moskvi spopadli s specialnimi enotami, ki so napadle zgradbo ruskega parlamenta. Razbijali so okna na zgradbi KGB-ja, Ljubljanki in zrušili spomenik Feliksu Djerzinskemu. Z vrnitvijo sovjetskega predsednika Mihaila Gorbačova v Moskvo in njegovim prevzemom oblasti je bilo konec poskusa državnega udara pripadnikov trde struje sovjetskih komunistov.

Leta 1991 je Latvija razglasila neodvisnost.

Leta 1991 so se hrvaške oblasti odločile in začele blokado vojašnic Jugoslovanske ljudske armade na Hrvaškem. Prekinile so dobavo električne energije in vode, prenehali pa so tudi z oskrbovanjem s hrano.

Leta 1993 so mirovne sile Organizacije združenih narodov po dveh mesecih vstopile v muslimanski del Mostarja, kjer je bilo okoli 55.000 ljudi na robu preživetja.

Leta 1995 je v Chicagu, Illinois, ZDA, umrl indijsko-ameriški fizik, astrofizik in matematik Subrahmanjan Čandrasekar. Bil je nečak Nobelovega nagrajenca Čandrasekare Venkate Ramana, svojo prvo diplomo je dobil na kolidžu Presidency na Univerzi v Madrasu leta 1929. Leto pozneje se je kot 19-letni študent vkrcal na ladjo za Anglijo, da bi začel podiplomski študij na Univerzi v Cambridgeu

Leta 1998 so Doug Walker (20,53), Doug Turner (20,64) in Julian Golding (20,72) na evropskem atletskem prvenstvu v Budimpešti poskrbeli za trojno britansko zmago v teku na 200 metrov

Leta 2000 je v starosti 70 let v Berlinu zaradi težav s srcem umrl nemški boksar Gustav Bubi Scholz, ki je bil v karieri le dvakrat poražen (88 zmag, 6 remijev, 2 poraza).

Leta 2002 je v prijateljski nogometni tekmi Slovenija v Trstu premagala Italijo z 1:0. Odločilni gol je v 32. minuti dosegel Sebastijan Cimerotič.

Leta 2004 sta veslača Iztok Čop in Luka Špik na olimpijskih igrah v Atenah v dvojnem dvojcu osvojila srebrno medaljo.

Leta 2008 je Luka Gregorc poskrbel za največji uspeh slovenskega moškega tenisa, saj se je uvrstil v polfinale ATP-turnirja v New Havnu.