Oblikovalka filmske maske Berta Meglič se je rodila na današnji dan leta 1929 v Ljubljani. Po končani frizerski, kozmetični in lasuljarski šoli specializirala v filmskih šolah v Beogradu in Parizu. Svojo ustvarjalno pot je začela že pri prvem slovenskem celovečernem povojnem filmu, Na svoji zemlji leta 1948.

Njeno delo so visoko cenili tudi v drugih jugoslovanskih kinematografijah, saj so jo vabili prav k sodelovanju v maskersko zahtevnejših filmih, na primer Bitki na Neretvi. Maske je oblikovala tudi svetovno znanim igralcem kot so Jean Gabin, Burt Lancaster in Orson Welles. V njeni filmografiji je približno 200 domačih in tujih naslovov.

V bogatem ustvarjalnem življenju je soustvarjala pestro galerijo filmskih likov v nekaj najbolj znanih slovenskih filmih, kot so Srečno Kekec, Ne joči Peter, Kala, Vesna, Vdovstvo Karoline Žašler, Idealist in več kot 50 drugih. Za svoje delo je dvakrat prejela zlato puljsko areno, nagrado Prešernovega sklada in leta 1997 Badjurovo nagrado za življenjsko delo. Umrla je leta 2006.

Leta 1002 se je rodil Bruno von Egisheim-Dagsburg, ki si je, ko je bil izvoljen za papeža, nadel ime Leon IX.

Leta 1469 so Turki opustošili Metliko.

Leta 1582 je umrl japonski fevdalec Oda Nobunaga, ki so ga zaradi njegovega poskusa, da bi združil vse državice v eno, ubili.

Leta 1665 so prvi vojaki prispeli na ozemlje današnje kanadske pokrajine Québec in zavzeli irokeška ozemlja.

Leta 1781 se je v Pithiviersu rodil francoski fizik, matematik in geometer baron Simeon-Denis Poisson.

Leta 1788 je začela veljati ustava Združenih držav Amerike, ki so jo sprejeli leta 1787. V naslednjih stoletjih so jo le malokrat spreminjali, saj je bila napisana kot večen in nespremenljiv akt. O spremembah ameriške ustave morata glasovati dve tretjini vseh zveznih držav in obe zbornici kongresa z dvetretjinsko večino.

Leta 1813 je Arthur Wellesley v Španiji premagal Napoléonove sile.

Leta 1862 se je rodil tajski princ, upravnik in zgodovinar Damrong Radžanubab.

Leta 1870 so Kitajci v mestu Tiencin pobili tujce.

Leta 1874 je umrl švedski astronom in fizik Anders Jonas Angström. Angström velja za začetnika spektralnih študij. Odkril je, da je Sončeva atmosfera sestavljena iz vodika. Po njem so poimenovali tudi enoto za dolžino žarkov.

Leta 1891 se je rodil etnomuzikolog, utemeljitelj slovenske etnomuzikologije in ustanovitelj Glasbenonarodopisnega inštituta France Marolt, ki je zbral veliko narodnih pesmi in bil znan kot eden najboljših slovenskih zborovodij. Marolt je avtor knjig "Tri obredja iz Zilje" in "Tri obredja iz Bele krajine" ter več etnomuzikoloških razprav, je ustanovitelj Akademskega pevskega zbora in Akademske folklorne skupine, ki si je po njegovi smrti (1951) nadela ime "France Marolt".

Leta 1905 se je rodil francoski pisatelj in filozof Jean-Paul Sartre. Njegovo življenje in delo je najbolj odločilno zaznamovalo dolgoletno razmerje s pisateljico, eksistencialno filozofinjo, feministko, marksistko, maoistko in družbeno teoretičarko Simone de Beauvoir. Sartre je umrl leta 1980, Simone de Beauvoir pa šest let kasneje. Pokopana sta skupaj na pariškem pokopališču Montparnasse.

Leta 1914 je umrla avstrijska mirovnica in pisateljica Bertha Sophie Felicitas von Suttner, ki je leta 1905 prejela Nobelovo nagrado za mir in tako postala prva ženska, ki je dobila to priznanje.

Leta 1915 je vrhovno sodišče ZDA razglasilo t. i. oklahomski zakon, ki je omejeval volilno pravico, za neustavnega.

Leta 1919 so v škotskem Scapa Flowu nemške sile en teden pred podpisom versajskega sporazuma potopile lastne vojaške ladje.

Leta 1921 je bila izglasovana vidovdanska ustava, dokončno je bila sprejeta 24. junija 1921. Slovencem je vrnila centralistično ureditev, kar je pomenilo precejšnjo oviro v narodnem razvoju, toda slovensko gospodarsko življenje je bilo takrat še tako močno in posebno, da ga tudi državni okvir ni mogel bistveno spremeniti. Leta 1929je bila uvedena šestojanuarska diktatura, sledilo je preimenovanje v Kraljevino Jugoslavijo. Vidovdanska ustava je predvidela lokalne organe državne uprave na stopnji okrožij in okrajev – srezov.

Leta 1929 se je rodila slovenska oblikovalka filmske maske, Berta Meglič.

Leta 1935 se je rodila francoska pisateljica Francoise Sagan. Njena najbolj znana dela sta romana Dober dan žalost in Ali ljubite Brahmsa. Umrla je leta 2004.

Leta 1940 se je v Vancouvru začela prva uspešna plovba čez severozahodni prehod od zahoda proti vzhodu.

Leta 1942 je nemška ekspedicijska armada pod poveljstvom maršala Rommla zavzela libijsko pristanišče na severovzhodu države Tobruk in začela prodirati proti meji z Egiptom. Angleži so mejo le s težavo ohranili.

Leta 1943 je bila v Ljubljani pred sedežem visokega komisariata ljubljanske pokrajine zadnja iz vrste množičnih demonstracij za izpustitev internirancev. Nemci in Italijani so namreč že začeli groziti, da bodo v primeru invazije internirance vzeli za talce.

Leta 1945 so Američani zavzeli otok Okinavo, ko so se japonske čete tudi dokončno vdale.

Leta 1953 se je v Larkani rodila pakistanska političarka Benazir Buto. S 35 leti je postala najmlajša oseba na čelu katere koli vlade. Njena stranka je dve leti kasneje izgubila na volitvah, sama je postala vodja opozicije, Navaz Šarif pa je postal premier. Leta 1996, ko je bila spet na oblasti, je bila njena vlada znova razpuščena, saj je bila obtožena korupcije. Benazir je bila obtožena več primerov korupcije, a so jo kasneje oprostili. Po vrnitvi v Pakistan je ponovno kandidirala, a je njen pohod zaustavila tragična smrt. 27. decembra 2007 je bil nanjo med predvolilnim zborovanjem v Ravalpindiju izveden atentat.

Leta 1955 se je rodil Michel Platini, poleg Justa Fontainea in Zinedina Zidana najboljši francoski nogometaš vseh časov. V dresu galskih petelinov je igral na 72 tekmah in dosegel 41 golov, kar je še vedno rekord. Leta 1984 je Platini Francoze popeljal do evropskega naslova na domačih tleh, saj je dosegel devet golov. V finalu proti Španiji je bilo 2:0, Platini pa je dosegel prvi gol. Klubsko kariero je zaznamoval pri Juventusu, s katerim je osvoji tri italijanska prvenstva. Leta 2007 je postal predsednik Uefe.

Leta 1964 je Ku-Klux-Klan v okrožju Meshoba (Misisippi, ZDA) ubil tri aktiviste za človekove pravice.

Leta 1971 je mednarodno sodišče v Haagu z večino glasov sprejelo sklep, s katerim je južnoafriško upravo nad jugozahodno Afriko – Namibijo razglasilo za nezakonito.

Leta 1986 se je rodila ameriška pevka Lana del Rey.

Leta 1994 je v Williams Bayu v Wisconsinu umrl ameriški astronom William Wilson Morgan. V poznih 40. letih 20. stoletja je natančno raziskoval velike modro-bele zvezde v Galaksiji. Te ionizirajo vodik v svoji okolici. Z meritvami spektralnega sevanja vodika mu je uspelo določiti dele spiralne zgradbe Galaksije.

Leta 2006 so znanstveniki novoodkriti luni Plutona poimenovali Nix in Hydra.

Leta 2009 je Grenlandija tudi uradno nastopila samoupravo, zadnji korak pred osamosvojitvijo od Danske.

Leta 2012 se je v Indijskem oceanu (v bližini otoka Java) prevrnil čoln, na katerem je bilo več kot 200 beguncev; 17 jih je utonilo, še 70 pa je ostalo pogrešanih.

Leta 2013 ameriške oblasti Edwarda Snowdena uradno obtožijo vohunstva.

Leta 2013 na Tajvanu potrdijo prvi primer človeka, okuženega z virusom H6N1.

Leta 2013 je v smomorilskem napadu z bombo v šiitski mošeji v Pešavarju v Pakistanu umrlo 15 ljudi, 20 pa je bilo ranjenih.

Leta 2013 je za posledicami infarkta umrl hrvaški nogometaš Alen Pamić.