Okupacija Ljubljane zaseda v zgodovini evropskih prestolnic posebno mesto, saj je bilo le malo naselij popolnoma okupiranih in tako rekoč spremenjenih v koncentracijsko taborišče.

Samo utrjevanje Ljubljane se je začelo 22. februarja 1942 zvečer na ukaz visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino Graziola in poveljnika 11. armadnega korpusa, generala Maria Robottija. Prvotna gradnja, ki je bila začasna (bodeča žica, koli ...), je bila končana naslednjega dne ob 14. uri. Tega dne, 23. februarja, je Grazioli izdal še prepoved izhoda iz mesta Ljubljane; s tem ukazom je omejil prihod in izhod na 11 cestnih prehodov (t. i. blokov), ki so jih lahko prečkale le osebe z dovoljenjem komisariata.

Ob obroču okoli Ljubljane je bilo več kot 70 bunkerjev, dolg pa je bil približno 30 kilometrov. V Ljubljano ali iz nje je bilo mogoče priti le skozi 11 nadzorovanih prehodov, in to s posebnimi prepustnicami.

Ko je Italija septembra 1943 kapitulirala, je slovenska narodnoosvobodilna vojska zasedla ozemlje vse do Ljubljane, ki je bila tri dni povsem svobodna. 10. septembra pa so prišli novi okupatorji, Nemci. Znova so se vrstile množične aretacije, odgoni v taborišča, streljanje talcev ... Temu se je proti koncu vojne pridružilo vse hujše pomanjkanje, v februarju in marcu leta 1945 pa še zavezniško bombardiranje. Partizanske enote so se približale Ljubljani na začetku maja 1945. 7. maja so se razvneli hudi boji na vsej obrambni črti; najmočnejša je bila sovražnikova obramba na Orlah, ki jo je 15. partizanska brigada strla šele 9. maja (čeprav je brezpogojna kapitulacija vseh nemških oboroženih sil začela uradno veljati že 8. maja ob 23. uri).

Kot edino z žično ograjo izolirano mesto v Evropi v drugi svetovni vojni je Ljubljana 9. maja leta 1970 dobila častni naziv “mesto heroj”.

Leta 1290 pr. n. št. so v Egiptu okronali faraona Ramzesa II.

Leta 1512 je umrl pomorščak Amerigo Vespucci, po katerem se imenuje Amerika.

Leta 1630 je Indijanec Quadequine predstavil koruzo angleškim naseljencem pri njihovi prvi večerji ob zahvalnem dnevu.

Leta 1632 je Galileo Galilej objavil Dvogovor o dveh glavnih svetovnih sestavih.

Leta 1732 se je rodil ameriški državnik in vojskovodja George Washington, prvi predsednik ZDA. Washington je bil leta 1775 izbran za poveljnika revolucionarnih sil. Po koncu vojne leta 1783 se je upokojil in se umaknil na svoje posestvo na Mount Vernonu. V naslednjih letih je bil eden vodilnih pri oblikovanju besedila filadelfijske konvencije, ki je leta 1787 pripeljala do oblikovanja ustave ZDA. Washington velja za simbol ZDA, enega izmed najboljših ameriških predsednikov in za uresničevanje republikanskih načel v praksi. Umrl je leta 1799.

Leta 1788 se je rodil nemški filozof Arthur Schopenhauer. Umrl je leta 1869.

Leta 1810 se je (po nekaterih virih 1. marca) rodil veliki poljski skladatelj in pianist Fryderyk Franciszek Chopin, bolj znan kot Frederic Francois Chopin. Bil je utemeljitelj sodobne klavirske glasbe in eden največjih mojstrov klavirske igre. V Franciji živeči Poljak je s svojimi nokturni, baladami, mazurkami, polonezami, preludiji, etudami, valčki in "scherzi" pri poslušalcih vzbujal raznovrstne poetske predstave. Navdih za 24 preludijev op. 28 mu je dala Bachova glasba. Umrl je star komaj 39 let.

Leta 1819 je Španija ZDA prodala polotok Florido za pet milijonov ameriških dolarjev.

Leta 1828 je nemški kemik Friedrich Wöhler iz amonijevega cianata sintetiziral sečnino, prvo umetno ustvarjeno organsko snov.

Leta 1834 je bil v prilogi časopisa Illyrisches Blatt objavljen Prešernov Sonetni venec.

Leta 1847 se je v mehiško-ameriški vojni bila bitka za Buena Visto, v kateri je 5.000 ameriških vojakov pod poveljstvom generala Zacharyja Taylorja s pomočjo topništva premagalo 15.000 Mehičanov, ki jim je poveljeval Antonio Lopez de Santa Anna.

Leta 1856 se je v Pittsburghu začelo prvo državno srečanje vseh članov republikanske stranke.

Leta 1857 se je rodil ustanovitelj skavtskega gibanja, lord Robert Baden-Powell.

Leta 1865 je ameriška zvezna država Tennessee sprejela novo ustavo, v kateri je ukinila suženjstvo.

Leta 1873 je umrl slovenski pisatelj, duhovnik in slovničar Peter Dajnko, ki je bil tudi avtor pisave dajnčice.

Leta 1879 je v Utici, ameriška zvezna država New York, Frank Woolworth odprl prvo izmed številnih Woolworthovih trgovin, v kateri so prodajali vse stvari po ceni pet oziroma deset centov.

Leta 1889 je ameriški predsednik Grover Cleveland podpisal zakonski osnutek, ki je dopuščal, da Severna Dakota, Južna Dakota, Montana in Washington postanejo ameriške zvezne države.

Leta 1896 se je v Litiji rodil filmski režiser in snemalec Metod Badjura. Umrl je leta 1971.

Leta 1900 se je rodil španski filmski režiser Luis Bunuel Portoles, mož, ki je prišel najbliže filmski uresničitvi nadrealističnega manifesta. Andaluzijski pes (francosko Un chien andalou) iz leta 1929, kratki film Luisa Buñuela in Salvadorja Dalija, velja za prelomnico v zgodovini filma in umetnosti na splošno. Črno-beli film sestavljajo druga za drugo nanizane slike oziroma scene, ki so absurdne, in zato je nemogoče sestaviti koherentno zgodbo. Nastopita tudi oba avtorja, ki sta scenarij napisala z enim jasnim ciljem: nič v filmu ne sme biti racionalno, logično ali psihološko razložljivo. Tudi naslov sta izbrala naključno in ni povezan s filmskim dogajanjem. Bunuel in Dali sta po premieri filma takoj zaslovela in bila sprejeta v krog pariških nadrealistov.

Leta 1907 se je rodil ameriški igralec Robert Young.

Leta 1907 se je rodil filmski igralec, režiser, producent in pisatelj Sheldon Leonard.

Leta 1903 je umrl skladatelj Hugo Wolf, ki se je leta 1860 rodil v Slovenj Gradcu. Hugo Wolf je bil predvsem mojster samospeva.

Leta 1913 je umrl mehiški predsednik med letoma 1911 in 1913 Francisco Indalecio Madero.

Leta 1914 se je rodil italijanski virolog in Nobelov nagrajenec Renato Dulbecco.

Leta 1921 se je rodil predsednik Srednjeafriške republike Jean-Bedel Bokassa.

Leta 1923 so ZDA prve začele z medcelinskimi poleti raznašati pošto.

Leta 1923 je Albert Einstein prispel v Barcelono, v kateri je obiskal znanstvenika Estebana Terradasa i Illo.

Leta 1932 se je rodil politik Edward Moore Kennedy, brat Johna in Roberta F. Kennedyja.

Leta 1936 se je rodil ameriški znanstvenik in Nobelov nagrajenec J. Michael Bishop.

Leta 1941 se je v Gurabu rodil predsednik Dominikanske republike od 16. avgusta 2000 do 16. avgusta 2004, Rafael Hipolito Mejia Dominguez.

Leta 1942 je ameriški predsednik Franklin Delano Roosevelt ukazal generalu Douglasu MacArthurju umik s Filipinov.

Leta 1942 so začeli Italijani obdajati Ljubljano z bodečo žico. Že naslednjega dne je bilo delo končano in začela je veljati odredba o prepovedi prostega vstopa v mesto.

Leta 1943 so v Muenchnu usmrtili Hansa Scholla in njegovo sestro Sophie, nemška borca proti nacizmu, ustanovitelja odporniške skupine, imenovane Bela vrtnica.

Leta 1944 je umrl slovenski partizanski pesnik Karel Destovnik - Kajuh.

Leta 1949 je Peking postal prestolnica Kitajske. Po številu prebivalcev je to za Šanghajem drugo največje mesto na Kitajskem. Peking pa je prometno središče države, saj se v njem sekajo številne železniške in cestne poti, ima pa tudi zelo prometno letališče.

Leta 1949 se je 600-kilogramska krava Grady the Cow zagozdila v silosu na neki farmi v Yukonu, ameriška zvezna država Oklahoma, in tako pritegnila veliko medijsko pozornost.

Leta 1950 se je rodil ameriški košarkar Julius Erving, eden najboljših igralcev v zgodovini Lige NBA. "Dr J" je v karieri dosegel 30.026 točk, kar ga uvršča na peto mesto večne lestvice. Njegovo majico so upokojili tako pri New Jerseyju (številka 32) kot pri Philadelphii (6). V izjemni karieri je osvojil tri šampionske prstane in bil štirikrat najkoristnejši igralec (MVP) sezone. Nepozabna so bila tudi njegova zabijanja. Najbrž je prvi, ki mu je uspelo zabiti s črte prostih metov!

Leta 1950 se je rodila francoska filmska igralka Miou-Miou.

Leta 1956 je Elvis Presley prvič prišel na glasbene lestvice s pesmijo Heartbreak Hotel.

Leta 1958 sta se združila Egipt in Sirija in ustanovila Združeno arabsko republiko.

Leta 1959 se je rodil filmski igralec Kyle MacLachlan.

Leta 1967 je Suharto v Indoneziji odvzel oblast Sukarnu.

Leta 1969 se je rodil ameriški basist, član skupine Fear Factory, Byron Stroud.

Leta 1973 so se ZDA in Kitajska po obisku predsednika Richarda Nixona na Kitajskem sporazumele o ustanovitvi uradov za sodelovanje.

Leta 1975 se je rodila ameriška filmska igralka Drew Barrymore. Zaslovela je kot majhna punčka, ko je nastopila v znanstvenofantastičnem filmu E.T., vesoljček.

Leta 1979 je Sveta Lucija postala neodvisna država.

Leta 1980 je umrl avstrijski slikar in pesnik Oskar Kokoschka.

Leta 1980 se je na olimpijskih igrah v Lake Placidu zgodil čudež na ledu, saj so hokejisti ZDA s 4:3 premagali Sovjetsko zvezo. Ameriški amaterji so nato premagali še Finsko in potrdili zlato medaljo. Odločilni gol za senzacionalno zmago proti Sovjetom, ki so pred tem dobili štiri olimpijske turnirje, je dosegel Mike Eruzione. Sovjetska zveza se je morala zadovoljiti s srebrom, bron pa so osvojili Švedi.

Leta 1987 je umrl Andy Warhol, ameriški slikar, filmski ustvarjalec, komercialni ilustrator in pisatelj, eden izmed utemeljiteljev umetnostnega gibanja pop art. V svojem delu je izražal vrednote kapitalistične potrošniške družbe, kot so blišč, slava in uspeh. Umrl je mirno, v spanju, za posledicami srčne kapi (pri zgodnjih 58 letih.)

Leta 1994 je Aldricha Amesa in njegovo ženo pravosodno ministrstvo Združenih držav Amerike obtožilo vohunjenja za Sovjetsko zvezo, pozneje pa so ga obsodili na dosmrtno ječo, njegovo ženo pa na pet let ječe.

Leta 1994 so italijanski tekači poskrbeli za enega izmed vrhuncev olimpijskih iger v Lillehammerju. V štafetnem teku na 4 x 10 kilometrov so presenetljivo premagali favorizirane gostitelje iger, Norvežane. Odločil je razburljiv finiš, v katerem je Silvio Fauner za 0,4 sekunde premagal slovitega Bjorna Dahlieja. Istega dne je bila tudi ekipna tekma v smučarskih skokih. Zmagali so Nemci pred Japonci in Avstrijci. Slovenija je osvojila 9. mesto.

Leta 1996 je Italijanka Deborah Compagnoni v Sierri Nevadi postala svetovna prvakinja v veleslalomu. Druga je bila Švicarka Karin Roten, tretja pa Nemka Martina Ertl. Švicarka Sonja Nef, ki je prepričljivo vodila po prvi vožnji, je odstopila. Najboljša slovenska smučarka je bila Urška Hrovat na 11. mestu

Leta 1997 so znanstveniki v Roslinu na Škotskem objavili, da so uspešno klonirali odraslo ovco Dolly, ki se je skotila julija 1996.

Leta 2001 so košarkarji Uniona Olimpije v prvi tekmi četrtfinala Evrolige v gosteh izgubili s Kinderjem iz Bologne. Po podaljšku je bilo 80:79. Najboljši strelec pri Italijanih je bil v polni dvorani Pala Malagutti Marko Jarić s 23 točkami. Emanuel Ginobili jih je dodal 16. Sani Bečirovič 26 za Olimpijo.

Leta 2002 je helikopter MH-47E chinook blizu Filipinov strmoglavil v ocean. V nesreči je umrlo vseh deset članov posadke.

Leta 2002 je umrl risar risank in animator Chuck Jones.

Leta 2005 je po dolgotrajni bolezni v 86. letu starosti v Zagrebu umrl legendarni hrvaški televizijski športni komentator Mladen Delić.

Leta 2007 je smučarska tekačica Petra Majdič na svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju v Saporu po infarktnem finišu osvojila srebro v klasičnem šprintu, kar je bila prva medalja za Slovenijo na največjih tekmovanjih v smučarskih tekih. Zmagala je Norvežanka Astrid Jacobsen, tretja pa je bila prva favoritinja, Finka Virpi Kuitunen.

Leta 2011 je Christchurch stresel potres z magnitudo 6,3 po Richterjevi lestvici; v njem je umrlo 185 ljudi.

Leta 2012 se je na železniški postaji v središču Buenos Airesa zgodila huda nesreča, v kateri je umrlo 50 ljudi, kar 600 pa je bilo ranjenih. Vlaku, ki je prihajal iz mesta Moreno na zahodnem obrobju metropolitanskega območja Buenos Airesa, so odpovedale zavore, zaradi česar je podrl zaporo na koncu tira in trčil ob peron.

Leta 2013 je bilo v spopadih v severnem Maliju ubitih 13 čadskih vojakov in 65 muslimanskih vstajnikov.

Leta 2013 so sirski vojaški izstrelki v Alepu ubili 29 in ranili 150 ljudi.