Janez Drnovšek (1950-2008) spada med tiste slovenske politike, ki so najbolj zaznamovali burna tranzicijska devetdeseta leta prejšnjega stoletja kot tudi prvo desetletje novega tisočletja.

Huda bolezen in predsedniški mandat
Slovenija je pod Drnovškovim vodstvom v mednarodnih očeh veljala za zgledno tranzicijsko državo in dosegla je glavne zastavljene cilje z vključitvijo v mednarodne integracije. V Drnovškovo politično delovanje pa je močno posegla huda bolezen.

Leta 1999 so pri njem odkrili raka na ledvicah, leta 2002 pa se je odločil, da bo prepustil premiersko mesto Antonu Ropu, ki je postal tudi predsednik LDS-a. Sam je kandidiral za predsednika države in v drugem krogu premagal Barbaro Brezigar.

Njegovo predsedovanje je sprva potekalo v precejšnji odmaknjenosti od javnosti, kar je bila nedvomno tudi posledica bolezenskih težav. Po izboljšanju zdravstvenega stanja se je predal duhovnosti, izdal več knjig s tovrstno tematiko in presenetil tudi s selitvijo iz prestolnice na Zaplano, kjer je živel v stiku z naravo, kar se je odražalo tudi v njegovem delovanju.

23. aprila 2007 je uradno sporočil, da se na naslednjih predsedniških volitvah ne namerava potegovati za drugi mandat. Dva meseca po koncu predsedniškega mandata, 23. februarja 2008, je Janez Drnovšek umrl na svojem domu na Zaplani.

Leta 1440 se je rodil madžarsko-hrvaški kralj Matija Korvin, ki ga v naših krajih bolje poznamo kot kralja Matjaža. Vladal je med letoma 1458 in 1490 ter Madžarsko povzdignil v velesilo. Matija Korvin je bil za tiste čase zelo izobražen človek. Ustvaril je tudi eno najbogatejših knjižnic, v kateri so bili shranjeni številni rokopisi in prvotiski ter je veljala za svetovno znamenitost. V Bratislavi je ustanovil univerzo, v Budimu pa teološko fakulteto in knjižnico (Bibliotheca Corvina). Umrl je leta 1490.

Leta 1685 se je rodil nemški skladatelj, čembalist, igralec orgel in dirigent Georg Friedrich Händel. Umrl je 14. aprila 1759 v Londonu.

Leta 1688 se je rodila švedska kraljica Ulrika Eleonora.

Leta 1730 je umrl papež Benedikt XIII., s pravim imenom Vicenzo Marco Orsini. Rodil se je leta 1649, za papeža pa je bil izbran leta 1724.

Leta 1732 so v Londonu prvič izvedli Orlanda, ki ga je napisal Georg Friedrich Händel.

Leta 1743 se je rodil Mayer Amschel Rothschild, začetnik velike bankirske družine. Umrl je leta 1821.

Leta 1766 je umrl poljski kralj Stanislaw Leszczynski.

Leta 1792 je umrl angleški slikar Joshua Reynolds.

Leta 1820 so razkrili zaroto, s katero so nameravali umoriti vse ministre v Angliji.

Leta 1821 je v Rimu umrl angleški pesnik John Keats, predstavnik mlajše generacije angleških romantikov (skupaj z Byronom in Shelleyjem), rojen 31. oktobra 1795 v Londonu.

Leta 1836 so mehiške enote pod poveljstvom Antonia Lopeza de Santa Anne osvojile trdnjavo Alamo, pri čemer so pobili vse v trdnjavi. Med njimi so bili tudi Davy Crockett, William Travis in Jim Bowie, legendarni junaki Divjega zahoda.

Leta 1848 je umrl šesti predsednik ZDA, John Quincy Adams.

Leta 1855 je v Göttingenu umrl nemški matematik, astronom in fizik Johann Carl Friedrich Gauss. Nekateri ga prištevajo med tri največje matematike vseh časov; druga dva naj bi bila Arhimed in Newton. Sodobniki so ga imenovali "prvak matematikov" (princeps mathematicorum).

Leta 1859 se je rodil slovenski pisec, filozof in duhovnik Frančišek Lampe.

Leta 1878 se je rodil ruski slikar Kazimir Severinovič Malevič.

Leta 1899 se je rodil nemški pisatelj Erich Kästner. Umrl je leta 1974.

Leta 1907 se je rodil jezikoslovec, romanist in leksikograf Anton Grad. Pisal je učbenike za francoščino in angleščino, sodeloval je pri pisanju velikega angleško-slovenskega slovarja in je avtor slovensko-angleškega. Kot avtor je sodeloval tudi pri nastajanju drugih slovarjev, med njimi špansko-slovenskega in slovensko-španskega; zaradi zadnjih velja Anton Grad tudi za pionirja hispanistike na Slovenskem.

Leta 1934 je umrl angleški skladatelj sir Edward William Elgar.

Leta 1939 se je rodil ameriški igralec Peter Fonda, sin igralca Henryja Fonde in brat igralke Jane Fonda ter oče igralke Bridget Fonda.

Leta 1945 je umrl ruski pisatelj Aleksej Nikolajevič Tolstoj, avtor znanstvene fantastike in zgodovinskih romanov; bil je tudi daljni sorodnik slavnejšega Leva Tolstoja (po materini strani pa tudi Turgenjeva).

Leta 1952 se je rodil ameriški glasbenik, član skupine Aerosmith Brad Whitford.

Leta 1955 je umrl francoski pesnik in diplomat Paul Claudel.

Leta 1965 je umrl ameriški komik Stan Laurel, najbolj znan po igranju z Oliverjem Hardyjem.

Leta 1983 se je rodil komik in scenarist Aziz Ansari (Parks and Recreation).

Leta 1983 se je rodila britanska igralka Emily Blunt (Hudičevka v Pradi, Looper, Petletna zaroka, ...).

Leta 1994 se je rodila ameriška igralka Dakota Fanning.

Leta 1995 je umrl ameriški pevec Melvin Franklin, član skupine The Temptations.

Leta 1968 je Wilt Chamberlain, član moštva Philadelphia 76ers, postal prvi košarkar v Ligi NBA, ki je v karieri presegel mejo 25.000 doseženih točk.

Leta 1996 je Alberto Tomba zmagal na veleslalomu za svetovno prvenstvo v alpskem smučanju v Sierra Nevadi in prvič postal svetovni prvak. Drugi je bil Švicar Urs Kälin, tretji pa njegov rojak Michael Von Grünigen. Jure Košir je osvojil osmo mesto. Pred tem je imel Tomba le bron, ki ga je osvojil na svojem prvem svetovnem prvenstvu leta 1987.

Leta 1980 je Eric Hayden na olimpijskih igrah v Lake Placidu osvojil peto zlato medaljo in postal prvi hitrostni drsalec, ki je na enih olimpijskih igrah dobil vseh pet disciplin (500 m, 1.000 m, 1.500 m, 5.000 m, 10.000 m).

Leta 1988 je takrat 22-letni Matjaž Debelak na zimskih olimpijskih igrah v Calgaryju posamično na veliki skakalnici osvojil bronasto medaljo. Zaostal je le za Erikom Johnsenom (za 0,2 točke!) in legendarnim Fincem Mattijem Nykanenom. Tekmo, ki je bila najprej napovedana za 15. februar, so morali zaradi premočnega vetra prireditelji kar štirikrat prestaviti.

Leta 1999 je Špela Pretnar zmagala na nočnem slalomu za svetovni pokal v Areju na Švedskem, kar je bila njena druga zmaga v karieri. Drugo mesto je osvojila Norvežanka Trine Bakke, vodilna po prvi vožnji, tretja pa je bila Švedinja Anja Pärson.

Leta 2000 je 39-letni nemški nogometaš Lothar Matthäus zrušil rekord švedskega vratarja Thomasa Ravellija, potem ko je zaigral na tekmi proti Nizozemski, kar je bil njegov 144. nastop za reprezentanco.

Leta 2002 je Rok Predanič na dvoranskem mitingu v Ljubljani postavil nov državni rekord v teku na 60 metrov: 6,65.

Leta 2003 je Paula Radcliffe na uličnem teku v San Juanu v Portoriku postavila svetovni rekord na 10 kilometrov, ki je še vedno veljaven: 30:21.

Leta 2007 je Andrej Jerman zmagal na smuku za svetovni pokal v Garmisch-Partenkirchnu, kar je bila prva slovenska zmaga v tej disciplini. Tržičan je bil na vseh vmesnih časih hitrejši od drugouvrščenega, Avstrijca Hansa Gruggerja, ki ga je na koncu ugnal za 22 stotink. Tretji je bil Kanadčan Erik Guay. Jerman je do zmage prismučal s štartno številko 11. Tržičan je svoj drugi smuk za svetovni pokal dobil decembra 2009 v Bormiu.

Leta 2008 je na tekmi angleškega nogometnega prvenstva med Arsenalom in Birminghamom že v drugi minuti Martin Taylor brutalno pokosil hrvaškega reprezentanta Eduarda. Da je poškodba zelo huda, so takoj pokazali odzivi Eduardovih soigralcev, ki so zmajevali z glavo in imeli poglede uprte v nebo. Vodstvo televizije Sky, ki je neposredno prenašalo tekmo, se je odločilo, da zaradi grozljivosti prekrška posnetka sploh ne bo pokazalo. Tekma je bila prekinjena kar za osem minut. Eduarda so z igrišča odnesli na nosilih, zaradi poškodbe pa ni mogel igrati skoraj eno leto.

Leta 2008 je umrl Janez Drnovšek, drugi predsednik samostojne Slovenije.

Leta 2010 se je zaradi sabotaže v nekdanji rafineriji blizu Monze, severno od Milana, v reko Lambro izlilo več ton nafte. Posledice večkilometrskega naftnega madeža so bile katastrofalne, umrlo pa je tudi ogromno okoliških živali.

Leta 2011 je umrl hrvaški slikar, grafik in oblikovalec Ivan Picelj, eden ustanoviteljev umetniške skupine EXAT 51 in eden glavnih vzornikov sodobni generaciji hrvaških likovnikov in oblikovalcev.

Leta 2012 se je rodila princesa Estelle, hči švedske prestolonaslednice Victorie in njenega moža, princa Daniela. Estelle je prvi otrok na švedskem dvoru po 30 letih oz. po rojstvu Victorijine mlajše sestre Madeleine, sicer pa je druga v vrsti za prevzem švedskega prestola po svojem dedku, kralju Karlu XVI. Gustavu.

Leta 2013 je zadnji del filmske sage Somrak (Jutranja zarja, 2. del) na podelitvi zlatih malin dobil "nagrado" za najslabši film leta.

Leta 2013 je bilo v spopadih sovražnih plemen v Darfurju ubitih 51 ljudi, 62 pa ranjenih.

Leta 2013 je ena izmed vodilnih svetovnih bonitetnih agencij, Moodys, prvič po letu 1978 znižala bonitetno oceno za britanski državni dolg, in sicer z najvišje ocene AAA na Aa1.

Leta 2013 je umrl moderni avantgardni slovenski pesnik, dramatik in slikar Matjaž Kocbek. Sin pesnika, pisatelja in politika Edvarda Kocbeka je izdal devet pesniških zbirk, prvo, z naslovom V, leta 1972 pri založbi Obzorja, nato pa še zbirke Opalni rob, Dišeče predivo, Maneža, Konjušnica v srcu, Ars amandi, Dvojček, Kreta, Sunek s sulico in nazadnje Tilt leta 2007. Oblikoval je modernistično liriko, ki jo je povezoval z novoromantično izpovednostjo in eksistencialno dvojnostjo.