María Eva Duarte de Peron, rojena 7. maja 1919, je bila druga žena argentinskega predsednika Juana Dominga Perona in argentinska prva dama. Evita, kot so jo klicali, se je iz igralke in elegantne lepotice, ki se je poročila s politikom, razvila v zagovornico delavskih pravic in vodjo ministrstva za delo in zdravje, ustanovila je tudi prvo argentinsko žensko politično stranko.

Evita - duhovna voditeljica naroda
Žena Juana Dominga Perona je bila politično zelo vplivna, z organiziranjem množičnih delavskih demonstracij je dosegla, da so Juana Perona izpustili iz zapora. Po poroki je vodila ministrstvo za delo in zdravstvo. Obvladovala je vse radijske postaje v državi in prepovedala številne časopise in revije.

Leta 1951 je Eva sprejela nominacijo za podpredsednico države, prepričala je predvsem najrevnejše prebivalce in delavski sloj, a opozicijske sile so jo prisilile, da se je položaju odpovedala. Po smrti jo je argentinski kongres razglasil za "duhovno voditeljico naroda". Umrla je za rakom, in sicer 26. julija 1952, ko je bila stara komaj 33 let.

Leta 1139 se je Alfonz I. oklical za prvega portugalskega kralja in razglasil odcepitev od Kastilje.

Leta 1788 je New York ratificiral ustavo ZDA in tako postal 11. zvezna država. Je zvezna država, ki leži na severovzhodu ZDA, razdeljena je na 62 okrožij, v njej pa leži tudi največje mesto ZDA - New York (izvirno angleško New York City ali City of New York).

Leta 1803 so v Londonu odprli železnico Surrey Iron Railway, najverjetneje prvo javno železnico na svetu.

Leta 1847 je Liberija postala neodvisna država, prva država svobodnih črncev. Sprejeli so ustavo po ameriškem zgledu. V Liberiji belec ne more postati niti državljan niti lastnik zemlje. V devetesetih letih je v državi izbruhnila državljanska vojna.

Leta 1856 se je rodil angleško-irski dramatik George Bernard Shaw. Za svoje delo je leta 1925 prejel Nobelovo nagrado. Njegove drame so polne duhovitosti, je zagovornik družbenih reform.

Leta 1875 se je rodil švicarski psiholog in psihiater Carl Gustav Jung. Neodvisno od Freuda je ustanovil tako imenovano züriško psihoanalitično šolo in v psihologijo uvedel pojem intro- in ekstrovertnosti. Umrl je leta 1961.

Leta 1887 je Ludwik Lejzer Zamenhof objavil Dr. Esperanto's International Language, v katerem je predstavil umetni jezik esperanto.

Leta 1894 se je v Domžalah rodil slovenski kipar Peter Loboda. Po šolanju na obrtni šoli v Ljubljani je študiral na akademiji v Zagrebu in tam končal specialko pri Ivanu Meštroviću. Leta 1948 je postal docent na ljubljanski Akademiji za upodabljajočo umetnost. Oblikoval je v lesu, kamnu in bronu in se občasno posvečal medaljerstvu v slonovini, slikanju v olju in temperi ter risanju. Po drugi svetovni vojni je sodeloval s Smerdujem pri delu za ljubljanski spomenik Ilegalec in Franceta Prešerna v Kranju. Umrl je 29. februarja 1952 v Ljubljani.

Leta 1903 se je rodil slovenski fizik in astronom Franjo Dominko.

Leta 1908 se je v Valparaisu rodil čilski politik in predsednik Salvador Allende Gossens. Svojo politično kariero je najprej začel kot minister za zdravstvo, od leta 1942 je bil glavni tajnik socialistične stranke, skoraj petnajst let pozneje je postal predsednik senata. Leta 1970 je bil prvi svobodno izvoljen marksistični predsednik v Latinski Ameriki. S položaja je bil strmoglavljen v vojaškem udaru Agusta Pinocheta Ugarteja. 11. septembra 1973 so ga v Santiagu de Chile ubili.

Leta 1908 so v Združenih državah Amerike ustanovili "Office of the Chief Examiner", ki se pozneje preimenuje v FBI (Federal Bureau of Investigation).

Leta 1928 se je v New Yorku rodil ameriški filmski režiser Stanley Kubrick.Bil je mojster refleksivnega sloga z gibljivo razkrinkavajočo kamero. Med njegovimi najuspešnejšimi filmi so Morilčev poljub, ki ga je posnel leta 1955, preostali filmi so Rop brez plena, Steze slave, Doktor Strangelove, leta 1968 pa je posnel 2001: Odisejo v vesolju in nato leta 1971 Peklensko pomarančo. Umrl je 7. marca 1999.

Leta 1934 je umrl slovenski pesnik in vojskovodja Rudolf Maister. Rodil se je 29. marca 1874 v Kamniku. Izobrazbo si je pridobil na vojaških šolah v Avstro-Ogrski. Konec I. svetovne vojne je pričakal kot major. S hitro mobilizacijo je ustanovil Slovensko vojsko ter razorožil nemške oddelke v Mariboru. S svojim odločnim nastopom je omogočil, da je Maribor ostal slovensko mesto. Velike zasluge ima tudi pri bojih za slovensko severno mejo. Vojaško kariero je končal z upokojitvijo leta 1923. Tedaj se je posvetil kulturnemu delovanju in izdal pesniško zbirko Kitica mojih. 7. decembra 1914 so ga premestili v Maribor in mu določili mesto referenta pri okrožnem poveljstvu črne vojske v Mariboru.

Leta 1936 so se sile osi odločile za posredovanje v španski državljanski vojni.

Leta 1939 so ZDA preklicale trgovsko pogodbo z Japonsko.

Leta 1940 se je Slonokoščena obala priključila Svobodni Franciji.

Leta 1941 je zaradi japonske zasedbe Francoske Indokine ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt ukazal zaseči vse japonsko premoženje na ozemlju ZDA.

Leta 1941 je umrl francoski matematik Henri Léon Lebesgue.

Leta 1943 se je rodil angleški glasbenik rocka, ustanovitelj in pevec skupine The Rolling Stones sir Michael Philip "Mick" Jagger.

Leta 1944 je v Johannesburgu umrl iranski šah Reza Pahlavi, s pravim imenom Reza Khan. Rodil se je 16. marca 1878 v Alaštu. Za šaha je bil oklican leta 1925, bil je ustanovitelj vladajoče iranske dinastije. Leta 1941 so ga zavezniki prisilili, da se je odpovedal prestolu v korist svojega sina Mohameda Reza Pahlavija. Reza Pahlavi je bil interniran v Južnoafriško republiko, kjer je umrl.

Leta 1945 je bila ustanovljena država Vietnam.

Leta 1945 je Winston Churchill odstopil s položaja predsednika vlade.

Leta 1947 je bil sprejet zakon o ustanovitvi obveščevalne organizacije Central Intelligence Angecy – CIA.

Leta 1952 je Rusinja Galina Zybina postala prva ženska, ki je sunila kroglo prek 15 metrov. Na olimpijskih igrah v Helsinkh je s 15,28 m osvojila zlato.

Leta 1953 se je z neuspešnim Castrovim napadom na Moncado začela kubanska revolucija.

Leta 1956 je egiptovski predsednik Naser podržavil Sueški prekop in s tem izzval veliko mednarodno krizo.

Leta 1959 se je rodil ameriški filmski igralec Kevin Spacey.

Leta 1964 se je rodila ameriška filmska igralka Sandra Annette Bullock.

Leta 1965 je otočje Maldivi postalo neodvisna država. Do takrat so bili pod upravo Združenega kraljestva, 1968 so postali republika.

Leta 1971 se je rodil nogometaš Mladen Rudonja. Ljubiteljem nogometa bo najbolj ostal v spominu po odločilnem zadetku na tekmi dodatnih kvalifikacij za svetovno prvenstvo leta 2002. V Bukarešti je dosegel gol proti Romuniji in popeljal varovance Srečka Katanca na svetovnem prvenstvu. To je bil edini gol "Turbo Rudija" v reprezentančnem dresu.

Leta 1971 je Nasa izstrelila Apollo 15.

Leta 1989 je bil ameriški študent Robert Tappan Morris ml. kot prvi človek obtožen razširjanja računalniških črvov.

Leta 1996 je plavalka Amy van Dyken je na olimpijskih igrah v Atlanti postala prva ameriška športnica, ki je na enih igrah osvojila štiri zlate medalje. Svojo zadnjo zmago je dosegla na 50 metrov prosto. Pred tem je slavila tudi na 100 m delfin in v štafetah 4 x 100 m prosto in 4 x 100 mešano.

Leta 2002 je dvakratni svetovni prvak v formuli ena Mika Häkkinen končal kariero. Finec je bil v karavani najelitnejšega dirkaškega tekmovanja 11 let. V McLarnu je vozil kar devet sezon, v katerih je zmagal na 20 dirkah ter dvakrat osvojil naslov svetovnega prvaka (1998 in 1999).

Leta 2004 je za posledicami kapi je med preživljanjem dopusta na otoku Hvaru umrl nekdanji alpski smučar Tomaž Cerkovnik. V svetovnem pokalu je nastopal skupaj z Bojanom Križajem, Rokom Petrovičem, Juretom Frankom, Boris Strelom in ostalimi. Najboljši je bil predvsem v slalomu in tudi v kombinaciji. Na svetovnem prvenstvu leta 1982 v Schladmingu je v kombinaciji zasedel 12. mesto, v slalomu pa je bil 14. Na olimpijskih igrah v Sarajevu je v slalomu končal na 11. mestu. Po koncu kariere v svetovnem pokalu se je preselil v ZDA, kjer je 7 sezon nastopal v seriji poklicnih smučarjev.

Leta 2007 je slovensko športno javnost šokirala novica, da je bila atletinja Jolanda Čeplak pozitivna na dopinški kontroli. Najboljši slovenski atletinji zadnjih let so 18. junija v Monaku nenapovedano odvzeli vzorec. Tako A- kot B-test sta bila pozitivna na eritropoetin (EPO). Mednarodna atletska zveza jo jo nemudoma suspendirala, Čeplakova pa je zanikala jemanje dopinga. Disciplinska komisija Atletske zveze Slovenije jo je 27. marca po sedemurni obravnavi spoznala za krivo in ji dodelila dveletno kazen prepovedi nastopanja. Začela je veljati z dnevom suspenza, 25. julija 2007.

Leta 2009 je v finalu ženskega teniškega turnirja v Portorožu Dinara Safina s 6:7 (5), 6:2 in 7:5 po 173 minutah ugnala zmagovalko leta 2008 Saro Errani.