Rodil se je kot drugi otrok v družini Franca Puha iz Zagorcev in matere Neže iz Sakušaka.
Do svoje smrti 19. julija 1914 v Zagrebu je prijavil več kot 30 patentov. Slovenci si Puha lastimo, saj se je leta 1862 rodil prav v Sakušaku v Slovenskih goricah, v Avstriji pa je na prelomu stoletja izumljal in uresničeval svoje patente.

V vasi Rotman v juršinski fari se je učil za ključavničarja pri mojstru Kranerju. Spričevalo o uspešnem triletnem izobraževanju je dobil leta 1877 na Ptuju.

Leta 1880 je šel služit vojsko v Gradec, kjer se je dve leti boril za pridobitev dovoljenja za delo v mehanični delavnici in za pridobitev prostorov. Leta 1889 je izdelal svoje prvo doslej znano kolo.
Od obrtnika do tovarnarja
V naslednjih desetih letih je prešel od obrtnika do tovarnarja, ki je zaposloval do 1.200 delavcev. Leta 1901 je patentiral lastni pogonski motor, naslednje leto pa je predstavil tako avto kot motor. Vzporedno s proizvodnjo motociklov se je Puh začel ukvarjati z razvojem avtomobila in kmalu je s svojimi vozili oskrboval tudi avstrijski dvor. Najbolj mu je uspel tip VIII, ki je med prvo svetovno vojno veljal za najzanesljivejši osebni in sanitetni avtomobil, v prometu pa se je obdržal še dolgo po koncu vojne. Do leta 1914 je Puh razvil 21 različnih avtomobilskih tipov.

Posebno pozornost je posvečal likovni podobi izdelkov, plakatom, cenikom in prodajnim katalogom.

Puhova tovarna je na vrhuncu proizvodnje leta 1912 izdelala 16.000 koles, 300 motociklov in 300 avtomobilov, kar je bilo za tiste čase razmeroma veliko. Janez Puh je umrl 19. julija 1914, tik pred začetkom prve svetovne vojne, njegova tovarna pa je tudi po njej izdelovala avtomobile, motocikle in kolesa v Gradcu, ki je postal del Avstrije.

Leta 1358 je bila ustanovljena Dubrovniška republika.

Leta 1574 je v Firencah umrl oče umetnostne zgodovine, italijanski slikar, arhitekt in pisatelj Giorgio Vasari.

Leta 1709 je ruski car Peter Veliki v bitki pri Poltavi premagal enote švedskega kralja Karla XII.

Leta 1759 je začel James Woolfe oblegati Quebec.

Leta 1794 je umrl avstrijski državnik Wenzel Anton von Kaunitz-Rietberg.

Leta 1801 se je rodil angleški astronom in matematik George Biddell Airy.

Leta 1806 se je rodil škotski matematik, logik in filozof Augustus De Morgan

Leta 1838 se je rodil nemški industrialec in razvijalec orožja Paul von Mauser.

Leta 1844 je umrl ameriški mormonski pridigar Joseph Smith mlajši.

Leta 1869 se je rodil nemški embriolog Hans Spemann, ki je leta 1935 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1869 se je rodila rusko-ameriška anarhistka, feministka judovskega rodu Emma Goldman.

Leta 1872 se je rodil ameriški astronom Heber Doust Curtis.

Leta 1875 se je rodil slovenski skladatelj Gojmir Gregor Krek.

Leta 1880 se je rodila ameriška pisateljica in borka za socialne reforme Helen Keller.

Leta 1882 se je rodil nemški filozof, psiholog in pedagog Eduard Spranger.

Leta 1893 je prišlo do zloma newyorške borze.

Leta 1898 je Joshua Slocum prvi sam obplul svet.

Leta 1905 so se uprli na ladji Potemkin.

Leta 1932 se je rodila ameriška sopranistka italijanskega rodu Anna Moffo.

Leta 1940 se je francoska vlada preselila v Vichy.

Leta 1941 se je rodil poljski filmski režiser Krzysztof Kieslowski. Njegovi najbolj znani filmi so Dekalog, Kratki film o ubijanju in trilogija Modra, Rdeča in Bela.

Leta 1941 je Madžarska napadla ZSSR.

Leta 1943 je v Bazo 21 prispela zavezniška vojaška misija pod vodstvom kanadskega majorja Williama Jonesa.

Leta 1944 so partizani v rudniku svinca in cinka Rabelj (danes v Italiji) razstrelili črpalke in za več dni ustavili delo.

Leta 1950 so ZDA sklenile, da bodo poslale svoje čete v korejsko vojno.

Leta 1950 je KPJ pod vodstvom Josipa Broza - Tita in komunističnega ideologa Edvarda Kardelja v Jugoslaviji uvedla delavsko samoupravljanje, s čimer je opustila centralistično planiranje.

Leta 1954 je v Obninsku pri Moskvi začela obratovati prva jedrska elektrarna.

Leta 1955 se je rodila francoska igralka alžirsko-turško-nemškega rodu Isabelle Yasmine Adjani.

Leta 1957 je orkan Audrey v Louisiani in Teksasu zahteval 500 žrtev.

Leta 1957 je umrl angleški pisatelj Malcolm Lowry.

Leta 1967 je v londonskem Enfieldu začel delovati prvi bankomat.

Leta 1977 se je rodil španski nogometaš Raul Gonzalez Blanco.

Leta 1984 je v finalu 7. evropskega prvenstva v nogometu Francija na Parku princev v Parizu premagala Španijo z 2:0.

Leta 1985 je ameriška Route 66 nehala biti uradna cesta.

Leta 1985 se je rodila ruska teniška igralka Svetlana Kuznecova.

Leta 1986 je Mednarodno sodišče razsodilo, da je ameriška pomoč gibanju Contras v Nikaragvi v nasprotju z mednarodnim pravom.

Leta 1991 se je začela desetdnevna slovenska osamosvojitvena vojna, ki je trajala do 7. julija 1991.

Leta 1993 so z ameriških vojnih ladij v Perzijskem zalivu in Rdečem morju na centralo iraške varnostno-obveščevalne službe v Bagdadu izstrelili 23 raket, kar je bil povračilni ukrep zaradi iraškega načrtovanja atentata na Georgea Busha med njegovim obiskom v Kuvajtu.

Leta 1997 so košarkarji Slovenije v 2. krogu v skupini B na 30. evropskem prvenstvu v Geroni izgubili z Izraelom z 68:69.

Leta 2000 je francoski nogometaš David Trezeguet podpisal petletno pogodbo z Juventusom.

Leta 2001 je mednarodno sodišče razsodilo, da so ZDA v primeru LaGrand kršile dunajsko konvencijo.

Leta 2001 je umrl Jack Lemmon, ameriški filmski igralec. Rodil se je leta 1925.

Leta 2001 je umrla Tove Marika Jansson, finska pisateljica. Rodila se je leta 1914.

Leta 2004 je umrl ameriški general George Patton IV., sin slavnega generala iz druge svetovne vojne z istim imenom.

Leta 2007 je umrl hrvaški pesnik Dragutin Tadijanović. Rodil se je 1905.

Leta 2008 je Bill Gates pustil službo pri Microsoftu, ker se je odločil posvetiti dobrodelnemu delu.

Leta 2010 so se državljani Gvineje prvič v zgodovini udeležili demokratičnih volitev.

Leta 2012 je, potem ko so pogajanja z upniki padla v vodo, Stockton v Kaliforniji postal največje ameriško mesto, ki je razglasilo bankrot.

Leta 2012 se je britanska kraljica Elizabeta II. v okviru počastitve 60-letnice vladavine v Belfastu srečala z nekdanjim poveljnikom Irske republikanske armade Martinom McGuinnessom. Vodilni terorist (monarhistični pogled) ali borec za svobodo (republikanski pogled) in monarhinja, ki nominalno vlada Severni Irski, sta se osebno srečala, potem ko se je IRA odpovedala oboroženemu boju proti rojalistom in britanski vojski. Srečanje "terorista in kraljice" je med Severnimi Irci vzbudilo številne mešane občutke.

Leta 2013 je Nasa zagnala spektrograf IRIS (Interface Region Imaging Spectrograph), sondo, s katero bo opazovala Sonce.