Leta 1774 je bil v Pensilvaniji sklican kontinentalni kongres, kamor je svoje predstavnike poslalo 13 držav ustanoviteljic bodočih Združenih držav Amerike. Drugi kontinentalni kongres leta 1776 je 4. julija izdal deklaracijo o neodvisnosti. Peticija o avtonomiji je sprožila ukrepanje britanskih čet, ki so se spopadle s kontinentalno milico pod vodstvom Georgea Washingtona.

Čeprav slabša ameriška neprofesionalna vojska je zaradi motiviranosti in okretnosti ter poznavanja terena zmagovala v številnih bitkah, nazadnje pa so revolucionarjem na pomoč priskočili še Francozi, ki so videli priložnost za izgon Britancev iz Amerike. Pariška pogodba 1783 je priznala neodvisnost Združenih držav.

Osamosvojitev je imela izrazito pozitiven vpliv na zemljiške posestnike in plantažnike, medtem ko nebeli nelastniki, ženske in temnopolti prebivalci niso čutili pridobitev. Nova suverenost ni pomenila nič dobrega niti za Indijance, saj priseljenci niso imeli več ovir pri svobodnem širjenju v notranjost celine. Nova država je pomenila tudi začetek vprašanja suženjstva, revolucija je namreč potekala na idealih enakih možnosti za vse.

Leta 993 je bil Ulrik iz Augsburga posvečen v svetnika.

Leta 1187 je Saladin premagal križarskega poveljnika Guya iz Lusignana.

Leta 1546 je umrl tržaški škof Peter Bonomo. Pod vplivom Erazma Roterdamskega je postal privrženec reformatorskega gibanja in tako vplival tudi na Primoža Trubarja, nemara mu je dal celo prve pobude za pisanje v slovenščini.

Leta 1776 je bila v Združenih državah Amerike podpisana in sprejeta Izjava o neodvisnosti, ki jo je sestavil Thomas Jefferson. Amerika se je tako odcepila od Velike Britanije. 13 dotedanjih britanskih kolonij so oblikovale ZDA.

Leta 1802 so odprli vojaško akademijo v West Pointu.

Leta 1803 so ZDA tudi javno oznanile, da bodo odkupile Louisiano od Francije.

Leta 1804 se je v Salemu (Massachusetts) rodil ameriški pisatelj Nathaniel Hawthorne. Zaslovel je z zbirko novel Dvakrat povedane zgodbe.

Njegovo glavno delo pa so predvsem romantično obarvani romani, na primer Škrlatno znamenje, ki prikazujejo življenje v tradicionalnem ameriškem puritanskem okolju in predvsem psihološko analizirajo občutek krivde ob neodpustljivem grehu, pri čemer je odnos do sveta izrazito pesimističen. Vplival je na vrsto mlajših pisateljev. Med drugim je napisal še zbirki novel Mojzes iz starega župnišča in Snežna podoba, romane Hiša s sedmimi pročelji, Blithedalska romanca in Marmorni favn. Umrl je v Plymouthu (New Hampshire), in sicer 19. 5. 1864.

Leta 1807 se je rodil Guiseppe Garibaldi, ki je že leta 1834 vodil neuspešno republikansko zaroto. Pobegnil je v Južno Ameriko in postal mojster gverilskega bojevanja. V Italijo se je vrnil in sodeloval v revoluciji leta 1848. Sestavil je prostovoljno vojsko, ki naj bi rimsko republiko branila pred Francozi. Postal je narodni junak. Osvobodil je južno Italijo in jo izročil kralju Viktorju Emanuelu II. Poskusa, da bi premagal papeško vojsko v letih 1862 in 1867, sta mu spodletela. Guiseppe Garibaldi je umrl 2. junija 1882.

Leta 1810 je guverner Ilirskih provinc Auguste Marmont z odlokom uvedel pouk v slovenščini.

Leta 1826 sta ob 50. obletnici ameriške neodvisnosti umrla nekdanja ameriška predsednika in sopodpisnika Deklaracije neodvisnosti John Adams in Thomas Jefferson.

Leta 1831 je umrl ameriški predsednik James Monroe, najbolj znan po t. i. Monroejevi doktrini.

Leta 1837 je bila med Birminghamom in Liverpoolom odprta Grand Junction
Railway, prva železniška proga na dolge razdalje.

Leta 1846 se je na Ježici rodil slovenski književni zgodovinar, kritik in urednik Fran Levec. Znan je predvsem po izdajah zbranih del številnih slovenskih avtorjev, napisal je slovenski pravopis, pomemben pa je tudi kot organizator šolstva.

Leta 1848 je začel izhajati prvi slovenski politični časopis Slovenija.

Leta 1848 je v Parizu umrl francoski pisatelj in vikont Francois Rene de Chateaubriand. Rodil se je v bretonskem mestecu Saint Malo. Leta 1791 je emigriral v Severno Ameriko, v letih 1803-1804 pa je bil poslanik in Napoleonov minister, pozneje pa njegov nasprotnik in privrženec Burbonov. Chateauabriand velja za predstavnika zgodnje romantike, pot ji je utiral z novelami in romani Atala, Rene in Mučeniki. Napisal je še esej Genij krščanstva in Spomini z onkraj groba.

Leta 1855 je izšla prva izdaja Whitmanovih Travnih bilk.

Leta 1859 so se pri Magenti francosko-piemontske čete spopadle z avstrijskimi.

Leta 1863 je po 47-dnevnem obleganju vojska ameriškega severa zasedla Vicksburg (Misisipi).

Leta 1872 se je rodil ameriški predsednik John Calvin Coolidge mlajši.

Leta 1888 je umrl nemški pisatelj Theodor Storm. Bil je mojster opisovanja narave in preprostega življenja.

Leta 1894 je Sanford Dole razglasil Republiko Havaji.

Leta 1900 se je rodil Louis Daniel Armstrong, ki je leta 1925 prvič vstopil v glasbeni studio kot vodja lastne skupine Hot five.

Takrat je že veljal za uglednega džezglasbenika. V sredini tridesetih let je Louis Armstrong prišel v Chicago in v nekaj letih v džezovsko trobentanje in džez v celoti vnesel revolucionarne spremembe. Armstrong je poosebil džezovski jezik in neworleansko kolektivno improvizacijo nadomestil s solistično improvizacijo, medtem ko je vloga posameznih glasbil v skupini postala jasnejša in bolj prefinjena. Ob zatonu big bandov swinga leta 1947 je spet začel nastopati z malo spremljevalno skupino, imenovano All Stars Band. Armstrong je leta 1972, torej leto po smrti, prejel grammyja za življenjsko delo. Leta 1990 so njegov glasbeni lik sprejeli v znameniti Rock'n roll Hall of Fame kot očeta sodobne glasbe.

Leta 1901 je umrl nemški jezikoslovec Johannes Schmidt.

Leta 1902 se je rodil ameriški gangster judovskega rodu Maier Suchowljansky, bolj znan kot Meyer Lansky.

Leta 1925 se je v Ponikvah na Krasu rodil slovenski pesnik, prevajalec in publicist Ciril Zlobec. Najbolj znana pesniška zbirka je Pesmi štirih - skupaj s Kovičem, Menartom in Pavčkom. Med njegovimi deli pa velja omeniti Ljubezen, Čudovito pustolovščino in Glas. Prevajal je italijansko poezijo, uredniško pa je oblikoval reviji Beseda in Sodobnost. Postal je član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Od leta 1990 do 1992 je bil član predsedstva Republike Slovenije.

Leta 1934 je v Sallanchesu v Franciji umrla poljsko-francoska fizičarka in kemičarka Marie Skłodowska Curie.

Leta 1940 je Italija napadla Sudan.

Leta 1941 je CK KPJ sklenil začeti vstajo; v spomin na to se je v nekdanji SFR Jugoslaviji praznoval dan borca.

Leta 1942 je ameriško vojno letalstvo prvič bombardiralo tretji rajh.

Leta 1945 so zahodni zavezniki in ZSSR priznali Avstrijo.

Leta 1946 so Filipini postali samostojna država pod močnim vplivom Združenih držav Amerike.

Leta 1950 je začel oddajati radio Svobodna Evropa.

Leta 1954 je ZR Nemčija v finalu svetovnega nogometnega prvenstva v Bernu senzacionalno premagala Madžarsko s 3:2. Junak finala na stadionu Wankdorf je bil Helmut Rahn. Madžari so povedli z 2:0. Ferenc Puskas in Zoltan Csibor sta že po 8. minutah nakazala, da bi se tekma utegnila razvijati po scenariju iz predtekmovanja, ko so Madžari slavili kar z 8:3. Max Morlock in Rahn sta izid poravnala. Madžari so silovito pritiskali, a v nemških vratih je bil mož s 100 rokami Toni Turek. Varovanci trenerja Seppa Herbergerja so vzdržali velik pritisk, potem pa je Rahn z izjemnim strelom z roba kazenskega prostora matiral Gyulo Groscisa in poskrbel za veliko senzacijo. Vsi nemški nogometaši so postali pravi narodni junaki. Na sprejemu v domovini jih je pričakala velika množica ljudi. Tekmo, ki se je zgodila 4. julija 1954 v Bernu, prikazuje tudi film Čudež v Bernu.

Leta 1970 je Tonga, ki jo sestavlja 170 otokov, postala neodvisna država. Kraljestvo Tonge je konstitucionalna monarhija, ki je v preteklosti spadala pod protektorat britanske krone. Danes je še vedno del britanskega Commonwealtha. Večina prebivalstva Tonge, kjer živi po uradnih podatkih 97.446 ljudi, je angleško govoreča, s svojimi prostranimi plažami pa je prava atrakcija za turiste.

Prepričanje je takšno, da so Polinezijci prispeli na Tongo pred več kot 3.000 leti in prvi izmed dednih vladarjev, znan kot Tu'i Tonga, je vladal okoli leta 960 n. št. Holandski popotniki so vstopili na to območje v zgodnjih letih 17. stoletja, vendar so slavnega Abela Tasmana proglasili za prvega Evropejca, ki je stopil na ozemlje Tongatapu in Ha'apai leta 1643. James Cook je obiskal te otoke v letih 1773, 1774 in 1777 in jih poimenoval Prijazni otoki.

Leta 1970 je umrl ameriški slikar judovskega rodu Barnett Newman.

Leta 1971 je umrl ameriški pisatelj August William Derleth.

Leta 1976 so izraelski komandosi v Entebbeju (Uganda) osvobodili večino potnikov in članov posadke iz francoskega letala, ki ga ugrabijo propalestinski ugrabitelji.

Leta 1981 je John McEnroe je prekinil petletno nedotakljivost Björna Borga v Wimbledonu in ga v finalu premagal s 4:6, 7:6, 7:6 in 6:4. To je bila prva od skupno treh zmag ameriškega teniškega igralca v All England Clubu.

Leta 1982 je Jimmy Connors v Wimbledonu premagal branilca naslova Johna McEnroea s 3:6, 6:3, 6:7, 7:6 in 6:4. Finalni dvoboj je trajal štiri ure in 16 minut, največ v zgodovini turnirja.

Leta 1991 je bilo s posredovanjem Evropske unije vzpostavljeno premirje v vojni za Slovenijo.

Leta 1997 je na Marsu pristala sonda Pathfinder.

Leta 1997 je na atletskem mitingu v Oslu Etiopijec Haile Gebreselassie v teku na 10.000 metrov postavil nov svetovni rekord. S časom 26:31,32 je za skoraj sedem sekund popravil stari rekord, ki ga je imel Maročan Salah Hissou.

Leta 1998 so nogometaši Hrvaške v četrtfinalu svetovnega prvenstva v Franciji s 3:0 premagali Nemčijo. Zadetke so dosegli Jarni (45.), Vlaović (80.) in Šuker (85.).

Leta 1999 je češki atlet Thomas Dvorak v Pragi postavil nov svetovni rekord v deseteroboju. Zbral je 8.994 točk. Zdajšnji rekord 9.026 točk je pet let v lasti Romana Šebrleja.

Leta 2002 je ob strmoglavljenju tovornega boeinga 707 v Banguiju (Centralnoafriška republika) umrlo 25 ljudi.

Leta 2003 je umrl ameriški glasbenik soula Barry White.

Leta 2004 je Grčija šokantno postala evropski prvak v nogometu. V finalni tekmi je v Lizboni premagala Portugalsko z 1:0.

Odločilni zadetek za varovance Nemca Otta Rehhagla je v 57. minuti z glavo dosegel Angelos Charisteas po podaji s kota. Grki so v četrtfinalu izločili Francijo, v polfinalu pa Češko. Grška postava v finalu: Nikopolidis, Seitaridis, Kapsis, Dellas, Fyssas, Zagorakis, Katsouranis, Basinas, Giannakopoulos (76./Venetidis), Charisteas, Vryzas (81./Papadopoulos).

Leta 2006 so nogometaši Italije z goloma Fabia Grossa in Alessandra Del Piera v zadnjih trenutkih podaljška z 2:0 premagali Nemčijo in se uvrstili v finale svetovnega prvenstva v Nemčiji.