Slovenska denarna osamosvojitev se je začela po tem, ko je v skladu z brionskim sporazumom pretekel trimesečni moratorij na uveljavljanje osamosvojitvenih sklepov in je tedanja skupščina RS sprejela zakon o denarni enoti RS, s katerim je uvedla lastno valuto, ter zakon o uporabi denarne enote RS, ki je določal, da je tolar edino zakonito plačilno sredstvo v slovenski državi.
Tolar, ki je med predlogi o imenu valute premagal klas, krono, karant, lipo in še nekatere druge, je tako luč sveta ugledal nekaj čez polnoč 8. oktobra 1991. Delil se je na sto stotinov.
Tečaj tolarja je bil v primerjavi z nemško marko v začetku določen pri 32 tolarjih za eno nemško marko.
Banka Slovenije je prve tolarske bankovce - za 100, 500 in 1000 tolarjev - dala v obtok 30. septembra 1992. Oblikovni avtor slovenskega denarja je bil Miljenko Licul s sodelavci, tiskali pa so jih v britanski družbi Thomas de la Rue.
Sledili so jim še bankovci za 10 (november 1992), 20 (december 1992), 200 (februar 1993), 50 (marec 1993), 5000 (december 1993) in 10.000 tolarjev (marec 1995); januarja 1993 so se bankovcem pridružili še kovanci za 1, 2, 5 tolarjev in 50 stotinov, medtem ko sta kovanca za 10 in 20 stotinov v obtok prišla aprila 1993, aprila 2000 pa še kovanec za 10 tolarjev.
Leta 1613 je umrl jezuit Janez Čandek. Za izid je pripravil knjigi Evangelia inu listovi, ki jo je priredil po Dalmatinovi Bibliji, in mali Kanizijev katekizem.
Leta 1826 se je rodil slovenski pisatelj, jezikoslovec in politik Luka Svetec. Po njegovih predlogih smo Slovenci dosegli enotnost knjižnega jezika. Svetec je med drugim v svojih Pomenkih o Zori obsodil “razlagovšcino”. V njih je sicer priznal možnost vseslovanskega literarnega jezika, toda prišel je do zaključka, da bi vseslovanščina lahko postala samo eden izmed sedanjih živih jezikov. Kategorično pa je obsodil vsako umetno mešanje slovanskih jezikov.
Leta 1864 se je v Čabru na Hrvaškem rodil kirurg Edo Šlajmer, utemeljitelj sodobne kirurgije na Slovenskem.
Leta 1895 se je rodil Juan Domingo Peron Sosa, argentinski državnik, predsednik od 1946 do 1955 in od 1973 do svoje smrti leta 1974.
Leta 1912 so Črna gora, Srbija, Bolgarija in Grčija napadle turško cesarstvo in ga hitro spravile na kolena. Z londonskim sporazumom je bil sklenjen mir, na avstrijsko zahtevo pa je bila ustanovljena Albanija.
Leta 1917 je umrl politik Janez Evangelist Krek, ki je ob koncu 19. stoletja začel v Sloveniji širiti ideje krščanskega socializma. Prizadeval si je združiti vse zatirane plasti
prebivalstva, predvsem slovenske kmete.
Leta 1942 se je rodil Leopold Jeras, legenda Slovanovega rokometa in nekdanji selektor Slovenije, ki je bil eden najzaslužnejših za preporod reprezentance. Pod njegovim vodstvom so namreč Slovenci igrali na olimpijskih igrah in na svetovnem prvenstvu.
Leta 1943 se je rodil ameriški komik in igralec Chevy Chase.
Leta 1948 se je rodil ameriški kitarist in član skupine The Ramones Johnny Ramone.
Leta 1949 se je rodila ameriška igralka Sigourney Weaver.
Leta 1965 se je rodil ameriški plavalec Matt Biondi. Zablestel je na olimpijskih igrah v Seulu leta 1988, kjer je izenačil rekord Marka Spitza (Muenchen 1972). Oba sta na istih igrah osvojila sedem medalj. Biondi si je v Seulu priplaval pet zlatih, eno srebrno in eno bronasto kolajno. Skupaj je na olimpijskih igrah osvojil 11 medalj (8 zlatih, 2 srebrni in 1 bronasta) , na svetovnih prvenstvih se je prav tako veselil enajstih odličij (6 zlatih, 2 srebrni in 3 bronaste). V bogati karieri je postavil 12 svetovnih rekordov.
Leta 1967 so v bolivijskih hribih ujeli vodjo gverilske vojske Ernesta Che Guevaro in njegove može.
Leta 1968 se je rodil hrvaški nogometaš Zvonimir Boban. Že pri 16 letih je debitiral v dresu Dinama iz Zagreba, kjer je ostal sedem let. Svojo kariero je nadaljeval v Italiji, kjer je najprej igral za Bari, potem pa je prestopil k AC Milanu. Z rdeče-črnimi je največji uspeh doživel maja 1994 v Atenah. Milan je v finalu Lige prvakov odpravil Barcelono s 4:0. Boban je bil tudi član jugoslovanske reprezentance, hrvaško izbrano vrsto pa je leta 1996 popeljal na evropsko prventvo v Anglijo. Dve leti kasneje so Hrvati na svetovnem prvenstvu v Franciji osvojili 3. mesto.
Leta 1967 se je rodil nogometaš Primož Gliha. Najboljše igre je prikazal v dresu Olimpije in izraelskega Hapoela. Za slovensko reprezentanco je med letoma 1992 in 1998 odigral 28 tekem in dosegel 10 golov. Nepozabno tekmo je odigral 2. aprila 1997 v Splitu, ko je Hrvaški zabil tri gole, Slovenija pa je s 3:3 dobila prvo in edino točko v kvalifikacijah za SP 1998. Po koncu kariere je postal trener.
Leta 1971 se je rodil nogometaš Miran Pavlin. Kariero je začel pri Britofu, potem pa je v Sloveniji igral še za Savo, Triglav, Naklo, Olimpijo in Koper. Močan pečat je pustil v Nemčiji (Dynamo Dresden, Freiburg in Karlsruhe), branil je tudi barve Porta. Bil je član zlate generacije slovenske reprezentance. Med letoma 1994 in 2004 je na 63 tekmah zabil pet golov. Najraje se spominja zadetka, ki je Sloveniji priboril evropsko prvenstvo, potem ko je 17. novembra 1999 na 1:1 izenačil izid proti Ukrajini.
Leta 1982 so na Broadwayju prvič uprizorili muzikal Cats, ki je bil na sporedu kar 18 let.
Leta 1985 se je rodil priljubljeni glasbenik s Havajev Bruno Mars.
Leta 1992 je umrl nemški kancler Willy Brandt.
Leta 1995 je na svetovnem prvenstvu v kolesarstvu v Bogoti zlato medaljo na cestni dirki dobil Španec Abraham Olano. Srebro je pripadlo njegovemu rojaku Miguelu Indurainu, ki v izjemni karieri ni bil nikoli svetovni prvak v cestni vožnji, ima pa dve srebrni in eno bronasto medaljo. Bron je osvojil Italijan Marco Pantani.
Leta 2000 je Michael Schumacher zmagal na VN Japonske in s tem tretjič postal svetovni prvak v formuli ena. Za Ferrari je bil to prvi naslov po 21 letih. Ekipa iz Maranella je pred tem zadnjič imela svetovnega prvaka leta 1979, ko je slavil Južnoafričan Jody Scheckter. Schumacher je prva dva naslova osvojil z Benettonom v letih 1994 in 1995, potem pa se je preselil k Ferrariju.
Leta 2004 je Peter Mankoč na svetovnem prvenstvu v plavanju v kratkih bazenih na 100 m delfin osvojil bronasto medaljo. Zmagal je Američan Ian Crocker. Mankoč je bil tretji že na polovici proge, v finišu pa je za dve stotinki ugnal Rusa Nikolaja Skvorceva in prejel tretjo medaljo v kratkih bazenih v karieri, ob tem pa še izboljšal državni rekord (51,66). Z novim rekordom prvenstev (50,18) je bil Crocker razred zase.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje