Na spletni strani Evropskega tedna mobilnosti, ki bo potekal od 16. do 22. septembra, tako navajajo, da že majhne spremembe v potovalnih navadah lahko izjemno vplivajo na kakovost življenja in zraka v mestih, kjer so avtomobili glavni onesnaževalci.

Sodelovanje v tednu mobilnosti je letos potrdilo 32 slovenskih občin, katerih prebivalci se tako lahko pridružijo desetinam milijonov ljudi po vsej Evropi in tudi na Kitajskem, saj se letos evropski pobudi pridružuje tudi 152 kitajskih mest.

Nacionalni koordinator projekta je letos prvič Ministrstvo za infrastrukturo in prostor (MzIP), ki bo v sodelovanju s Slovensko platformo za trajnostno mobilnost (SPTM) pripravilo posebno Pobudo za podporo občinam pri načrtovanju in izvedbi trajnih ukrepov s področja trajnostne mobilnosti v okviru ETM-ja.

"Osrednja tema letošnjega ETM-ja nagovarja vsakega posameznika, da je soodgovoren za okolje, v katerem živimo. Spodbujanje hoje, kolesarjenja in uporabe JPP-ja na najučinkovitejši način, s pozitivnimi izkušnjami, bo dolgoročno obrodilo sadove v smislu spremenjenih potovalnih navad in vodilo do bolj zdravega življenjskega okolja. Veseli smo, da se je Evropskega tedna mobilnosti letos udeležilo kar 32 občin, od velikih do malih, z zelo različnimi programi, ki jih bodo izvajali med 16. in 22. septembrom. In prav vsak ukrep, ki bo na lokalni ravni izveden za izboljšanje stanja na področju mobilnosti in kakovosti zraka, šteje. Želimo si, da bi tovrstni ukrepi postali stalna praksa in da bi Slovenija z njimi odločno stopila na pot trajnostne mobilnosti," je razložila nacionalna koordinatorka Evropskega tedna mobilnosti v Sloveniji Polona Demšar Mitrovič.

Aktivni transport je koristen tudi za zdravje
Na inštitutu za varovanje zdravja (IVZ) ob tednu mobilnosti poudarjajo, da pešačenje, kolesarjenje ali tek kot oblike aktivnega transporta v kombinaciji z javnim prevozom nimajo samo pozitivnih učinkov na naše okolje, ampak pomagajo tudi pri izboljšanju gibalnih navad.

"Spodbujanje aktivnega transporta, to je pešačenje ali kolesarjenje v službo, šolo in po različnih opravkih, je izredno učinkovit način za povečanje stopnje telesne dejavnosti, ki je nujno potrebna za ohranjanje zdravja in preprečevanje kroničnih bolezni. Študije v preteklosti so pokazale, da spodbujanje aktivnega transporta učinkoviteje poveča celotno količino telesne dejavnosti kot pa spodbujanje rekreativnih dejavnosti," je povedala Janet Klara Djomba z IVZ-ja, kjer so še opozorili, da je po podatkih njihove raziskave iz leta 2008, kar približno 60 odstotkov prebivalcev Slovenije, ki živijo v mestih, na delovno mesto prihajalo z avtomobilom, 40 odstotkov anketiranih pa je avtomobil uporabljalo tudi za zelo kratke razdalje, od pol do dveh kilometrov, ki pa jih je sicer smiselno opraviti tudi peš ali s kolesi.

"Dva kilometra v mestnem okolju s prometom, križišči, semaforji in prehodi za pešce pomeni največ pol ure hoje ali največ 15 minut kolesarjenja. V skandinavskih državah niso redki, ki kolesarji do delovnega mesta tudi več kot 10 kilometrov. Tudi če bi za aktivno pot v službo potrebovali več časa kot z avtomobilom, je razlika v času še vedno manjša, kot če bi se odpravili na rekreacijo od doma. Samo pomislite, kolikokrat se za nezadostno telesno dejavnost izgovarjate na pomanjkanje časa," je še opozorila Djomba.

Vsak drugi Slovenec ima avtomobil
Statistični urad (SURS) je ob tednu mobilnosti predstavil nekatere statistične podatke, povezane tako z onesnaženjem zraka kot s prometom v Sloveniji in Evropi. V letu 2012 je bilo v Sloveniji registriranih 1,07 milijona osebnih avtomobilov, prvič v zadnjih dvajsetih letih pa to število ni bilo večje od števila v predhodnem letu (nižje je bilo za 142 vozil).

Slovensko gospodinjstvo ima v povprečju 1,3 avtomobila oz. je na 1.000 prebivalcev 518 avtomobilov, kar pomeni, da ima avtomobil vsak drugi prebivalec Slovenije.

Več avtomobilov na število prebivalcev imajo v Luksemburgu, kjer je bilo v letu 2009 na 1.000 prebivalcev registriranih 672 vozil, sledili sta Italija in Malta s 606 oz. 568 vozili. Na zadnjem mestu je bila Romunija s 197 vozili ali z enim vozilom na pet prebivalcev.

Osebni avtomobili so najpogosteje uporabljena in najpomembnejša prevozna sredstva tako v Sloveniji kot po vsej Evropi.

V letu 2010 je bilo po podatkih SURS-a z avtomobili opravljenih 87 odstotkov potniških kilometrov, z avtobusi 11 odstotkov in z vlaki le dva odstotka. V drugih državah članicah EU-ja so bili ti deleži precej različni. Na Madžarskem, kjer je bil delež prevoza z osebnimi avtomobili najnižji, je delež potniških kilometrov, opravljenih z avtomobili, znašal 63 odstotkov, v Litvi, kjer je bil najvišji, pa je znašal 92 odstotkov.

Povprečen slovenski avtomobil na leto v zrak izpusti 3.120 kilogramov ogljikovega dioksida in "popije" za 1.400 evrov bencina. Najbolj onesnažen zrak dihajo prav vozniki, ujeti v zastoju.

Prometni izpusti ogljikovega dioksida tako predstavljajo več kot 34 odstotkov vseh izpustov ogljikovega dioksida. Sorazmerno s celotno količino izpustov toplogrednih plinov pa se količina izpustov ogljikovega dioksida v prometu v zadnjih treh letih (po zmanjšanju v letu 2008, ki je bilo posledica gospodarske krize v svetu) znova povečuje.