Ministrstvo za okolje in prostor je od sosednje države dokumentacijo prejelo 24. julija. "Gradivo smo že prevedli, analizirala ga je skupina strokovnjakov in ugotovili smo, da manjka še študija skupnega raziskovalnega središča Evropske komisije Ispra in da ni jasno vprašanje plinovoda, za kar bomo podali dodatno zahtevo," so povedali na ministrstvu.

Glede čezmejnih vplivov je za Slovenijo pomembna predvsem nova študija, ki jo je italijanska stran po metodologiji slovenske študije delala z ekipo iz Ispre in je prinesla malenkost različne ugotovitve, pravi vodja sektorja za celovito presojo vplivov na okolje na ministrstvu Vesna Kolar Planinšič.

"Tehnično so bile izboljšave, narejen je bil velik napredek, vendar niso vsi omilitveni ukrepi zapisani in upoštevani na ustrezen način," dodaja Kolar Planinšičeva. Tako ima slovenska stran pomisleke glede sedimenta v Tržaškem zalivu, spremljanja, ki bi moralo biti poostreno, in kloriranja.

Kje bo potekal plinovod?
Na ministrstvu imajo pomisleke tudi glede načrtovanega plinovoda od Žavelj do plinskih skladišč v južni Furlaniji. V dokumentaciji je namreč načrtovan plinovod po kopnem, medtem ko nekateri mediji poročajo, da je načrtovan v glavnem podmorski plinovod, ki da je del drugega projekta.

"Če bo plinovod potekal po kopnem, čezmejnega vpliva ne bo, v primeru podmorskega pa bi lahko prišlo do dvigovanja sedimenta, v katerem je precej živega srebra," so povedali.

Kolar Planinšičeva pričakuje, da bo Italija odgovor na novo zahtevo poslala pravočasno, da se bo lahko medresorska skupina konec avgusta do projekta opredelila in mnenje podala vladi. Ta naj bi stališče - in odločitev o morebitnem ugovarjanju okoljskemu odloku - sprejela v začetku septembra.

Terminal v Tržaškem zalivu nesprejemljiv
Glede načrtovanega morskega terminala v Tržaškem zalivu imajo na ministrstvu informacijo, da postopek teče naprej. "Ta terminal je za nas popolnoma nesprejemljiv," poudarja Kolar Planinšičeva, med drugim zaradi vedute s Primorja in varnostnih razlogov.