Prvo pravilo je spoštovanje gora, kar pomeni predvsem, da ne gre precenjevati naših sposobnosti. Pomembno je že samo načrtovanje izleta. Poleti se rado zgodi, da nam jo zagode nevihta, zato je zelo priporočljivo, da ji izognemo. Načrtovati je treba tudi to, da se v najhujši vročini ne hodi po kakšnem južnem pobočju. V gore gremo vedno s spremljevalcem, lahko tudi z vodnikom planinske zveze ali združenja gorskih vodnikov.

O izletu obvestite bližnje
O načrtovanem izletu v gore obvestimo nekaj sorodnikov ali prijateljev, povemo jim tudi načrtovano uro prihoda in odhoda, v dolini na vetrobranskem steklu lahko pustimo obvestilo, kam smo šli in kdaj načrtujemo prihod, prav tako je pomembno tudi vpisovanje v vpisne knjige na planinskih postojankah. O stanju na poteh se lahko pozanimamo pri planinskih društvih ali na spletu.

Pohod začnite počasi, tempo stopnjujte
Vzpon ali pohod (seveda, primerno opremljeni, oblečeni in obuti) začnemo dovolj zgodaj in počasi, da se telo ogreje. Tempo gre prilagoditi najšibkejšemu članu skupine, vsekakor pa naj bo hoja varna udobna in ekonomična. Redne malice in pogosto pitje preprečujejo izčrpanost in dehidracijo. In naj ne bo pohod v gore enodnevna dirka na vrh in nazaj, lahko je tudi dvodnevni izlet in uživanje v gorskih lepotah.

Vzpon se konča v dolini
Pri tem velja opozoriti prav to, da je osvojitev vrha le polovica izleta, zato se ne sme vseh moči porabiti že pri vzponu, nato pa se utrujeni podati v dolino. Tako koncentracija zelo pade in možnost nesreče je še večja. Tudi statistično se največ nesreč zgodi med prvo in tretjo uro popoldne, torej pri sestopu. Ne smemo torej pozabiti, da se vzpon začne in konča v dolini.

Pazite na zdrse
Kaj hitro nam lahko zdrsne, saj kamenja preprosto zmanjka. Kamenje lahko predstavlja težave tudi drugače. Paziti moramo, da ga pri hoji ne prožimo, obenem pa moramo uporabljati čelado, da se zaščitimo pred padajočim kamenjem. Uporaba je sploh pomembna pri poteh pod stenami. Če imamo s seboj pohodne palice – te ne sodijo na zelo zahtevne planinske poti, temveč se jih ustrezno pospravi in pravilno namesti na ali v nahrbtnik.

Sicer pa je že prej omenjeni zdrs poleg padca poglaviten vzrok za nesreče v gorah. Drugi pogosti vzroki so še fizična in psihična nepripravljenost, nepoznavanje terena in pomanjkljiva oprema ter odlomi oprimkov in skalnih blokov. In naj ne pozabimo – prav nesreče v gorah so tiste, ki zahtevajo najbolj naporne in zahtevne reševalne akcije, kar je nevarno tako za reševalce kot za ponesrečence.