Večino lani posekanega lesa (55 odstotkov) so predstavljali listavci, preostanek iglavci, je objavil državni statistični urad (Surs). V strukturi posekanega lesa je največji delež predstavljal les za kurjavo (približno 50 odstotkov), sledili so hlodi za žago in furnir (skoraj 34 odstotkov), drug okrogli industrijski les (približno devet odstotkov) in les za celulozo in plošče (približno sedem odstotkov).

Količina posekanega lesa je bila za približno 32 odstotkov manjša kot v letu 2016, ko je statistični urad nazadnje opravil tovrstno statistiko.

Pretežno družinsko opravilo

Večino dela v gozdu na kmetijskih gospodarstvih so opravili lastniki sami s svojimi družinskimi člani, 93 odstotkov vseh opravljenih delovnih ur je namreč predstavljalo lastno delo.

Najeto delo je predstavljalo približno pet odstotkov opravljenih delovnih ur, medsosedska pomoč (pomoč sosedov, sorodnikov, prijateljev) pa približno dva odstotka opravljenih delovnih ur.

Sorodna novica Celoten posek lesa v Sloveniji lani količinsko manjši kot v letu 2018

Struktura opravljenih delovnih ur je bila tako približno enaka kot ob prejšnji izvedbi raziskovanja v letu 2016.

Pri gozdarskih delih na kmetijskih gospodarstvih so lani uporabili približno 69.000 motornih žag, kar je povprečno 2,1 motorne žage na kmetijo.

Pri spravilu lesa so si pomagali s približno 43.000 prilagojenimi kmetijskimi traktorji ali specializiranimi gozdarskimi traktorji.

Pri delu so uporabljali tudi 28.000 cepilnih strojev za prostorninski les (ti so bili lahko horizontalni, vertikalni, svedrasti) in okoli 2300 sekalnikov za lesne sekance (na traktorski pogon), je še ugotovil statistični urad.