Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je srečanje organizirala skupaj z župnijo Ponikva in Občino Šentjur pri Celju.

"Danes je v družbi veliko govorjenja o solidarnosti. Bogu hvala za to solidarno pomoč, ki jo živijo ljudje, ni pa prav, da se država začne zanašati na to solidarno pomoč ali da solidarna pomoč postane edina pomoč, ki so je deležni tisti, ki so doživeli kakršno koli nesrečo," je v svoji pridigi dejal ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore in dodal, da solidarnost med ljudmi ne odvezuje države njenih nalog in dolžnosti.

Nekdanji škof Evangeličanske cerkve Geza Filo se je v nagovoru dotaknil pomena poslanstva kmetov. "Slovenke in Slovenci smo se skozi zgodovinsko izkušnjo ustanavljanja naše nam skupne domovine naučili, da smo najuspešnejši tedaj, ko sodelujemo in smo v izpolnjevanju zadanih ciljev enotni. In na to smo lahko ponosni. Tudi kmet, ki dela na kmetiji, dela za preživetje naroda, dela za kulturo, dela za gospodarstvo, dela za vse, pa tudi zase," je dejal.

Srečanje se je nadaljevalo pred rojstno hišo zavetnika kmetov, slovenskega kmetijstva in kmetijskega slovstva, blaženega Antona Martina Slomška na Slomu, kjer je na slavnostni akademiji predsednik KGZS-ja Roman Žveglič poudaril pomen kmetov za obstoj naroda.

"Kdor poseduje in obdeluje zemljo, od tega je dežela. S tem se ohranjajo naš jezik, naše izročilo, naša identiteta. Kdo, če ne mi, kmetice in kmetje, smo poklicani, da ohranjamo slovenstvo?" se je vprašal Žveglič in dodal, da časi kmetijstvu niso naklonjeni, da je težko uveljavljati skupne interese.

"Trenutna oblast je pri zakonodaji, ki se tiče kmetijstva in okolja, večkrat podlegla javnosti všečnemu zagovarjanju varovanja okolja in živali brez upoštevanja stroke. To ni dobro niti za kmete niti za širšo družbo. Koliko energije gre v prazno zaradi tega, ker se premalo in preslabo posluša in razume kmete in našo kmečko realnost," je bil kritičen Žveglič.